Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 9, 9/3.
stiki z otrokom - odločanje o stikih z otrokom - otrokove koristi
Pri odločanju o stikih staršev z otroci je treba upoštevati zlasti določbo 3. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah, po kateri je treba pri teh državljanih kot glavno vodilo upoštevati otrokove koristi.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca
Po prvem odstavku 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Ker sta sodišči ugotovili, da znašajo otrokove finančne potrebe okrog 60.000 tolarjev mesečno, sta pravilno odločili, da mora oče kriti polovico teh stroškov. To je v denarju sicer malo več, kot znaša finančni prispevek matere, ki prejema otroški dodatek, toda mati mora za otroka veliko več prispevati s svojim delom in skrbjo. Tudi toženec, ki trdi, da ne dobi dela, bi lahko več fizično skrbel za otroka, kar pa iz poteka urejanja njegovih stikov s sinom ne izhaja. Zato naj vsaj v denarju prispeva svoj delež.
ZZZDR člen 105, 105/1. ZPP-B člen 13.ZPP člen 421. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 19.
razmerja staršev do otrok po razpadu izvenzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev otroka - koristi otroka kot pravni standard - stiki staršev z otrokom - skupno preživljanje počitnic
Sodbeni izrek je jasen: stiki med sinom in očetom se izvršujejo tako, da preživita skupaj en mesec zimskih počitnic. Ne pride torej v poštev, da bi otrok preživljal počitnice v drugem okolju brez toženca. To bo potemtakem omogočeno le, če bo imel toženec možnosti za to, da bo s sinom skupaj v neprekinjenem stiku.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - dodelitev otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - višina preživnine za maladoletnega otroka
Določba 410. člena ZPP predstavlja le podlago, da sodišče opravi neformalen razgovor z otrokom, ne pa morda procesne predpostavke za odločanje o varstvu in vzgoji otrok.
Ob ugotovitvi, da si deklica želi živeti pri obeh starših, da se starša o skupni vzgoji in varstvu nista sposobna dogovoriti, da imata obe stranki primerne bivalne pogoje za mladoletno hči, da oče, čeprav ji lahko nudi več materialnih in duhovnih dobrin, nanjo deluje obremenjujoče, da je mati emocionalno adekvatnejša in manj obremenilna ter da je deklica v razvojnem obdobju, v katerem najbolj potrebuje mater, je sodišče pravilno zaključilo, da bodo njene koristi najbolje zagotovljene, če se dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo materi.
stiki z otrokom - prenos pristojnosti - dokončanje že začetih postopkov - odločba ustavnega sodišča
Zakonodajalec je uredil prehodno obdobje prenosa pristojnosti za odločanje o stikih z otroci tako, da se začeti postopki končajo pred centri za socialno delo, o pritožbah pa odloča ministrstvo, pristojno za družino. Zato o zakonitosti dokončnih upravnih odločb tudi v prehodnem obdobju odloča upravno in ne okrožno sodišče.
ZZZDR člen 12, 59.ZOR člen 360, 371.ZPP člen 370, 370/3, 371.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - prodaja skupne nepremičnine - zastaranje
Ker je toženec prodal nepremičnino, katere (pretežni) del je bil skupno premoženje pravdnih strank, kupnino pa v celoti zadržal zase, je dolžan tožnici izplačati denarno vrednost njenega deleža na skupno ustvarjenem premoženju.
premoženjska razmerja med zakonci - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - poslovni delež v družbi
Res je lahko v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR tudi poslovni delež na družbi, ustanovljeni z delom zakoncev v času trajanja njune zakonske zveze, skupno premoženje obeh zakoncev, vendar to ni nujno v vsakem primeru. V obravnavani zadevi ob pomanjkljivi dokazni podlagi na toženčevi strani in ustrezni dokazni podlagi na tožničini strani ne preseneča taka dejanska podlaga sodbe, ki je omogočila pravni zaključek, da je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje. Posojeni denar ni bil porabljen za potrebe skupnega življenja pravdnih strank ali njunega skupnega premoženja, pač pa je bilo posojilo najeto in tudi porabljeno za plačilo davčnega dolga družbe, v kateri je bil poslovni delež toženčevo posebno premoženje.
Ker je tožnica posojilo vrnila posojilodajalcu, moral pa bi ga toženec, tožnica utemeljeno na podlagi 218. člena ZOR zahteva vrnitev denarja.
ZZZDR člen 102, 103, 129. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 18, 27.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca
Pri odmeri preživnine za mladoletnega otroka preživninska dolžnost zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov in premoženje, ampak tudi tistih, ki jo je dolžan poiskati ni izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
ZZZDR-C člen 39.ZZZDR člen 106.ZUstS člen 44. ZUS člen 74.
stiki z otroki - stvarna pristojnost upravnega sodišča
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb ministrstva, pristojnega za družino, izdanih na podlagi 1. odstavka 39. člena ZZZDR-C je stvarno pristojno upravno in ne sodišče splošne pristojnosti.
pravica do nadomestila preživnine za otroka - postopek za priznanje pravice do nadomestila - položaj aktivne stranke v postopku - preživninski zavezanec
Z navedbami, da je poravnal preživninsko obveznost, preživninski zavezanec ne more izkazati pravnega interesa v postopku uveljavitve pravice otroka do nadomestila preživnine.
ZMZPP člen 71, 71/2, 89, 97, 111.ZPP člen 365, 365-3, 414.ZNP člen 37. Uredba Sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 1, 1-2a.
priznanje tuje sodne odločbe - ovire za priznanje tuje sodne odločbe - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spori za izpodbijanje očetovstva - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki
Ovira za priznanje tuje sodne odločbe, ki jo je v danem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, bi odpadla, če bi se izkazalo, da ima mld. nasprotna udeleženka stalno ali začasno prebivališče v ZR Nemčiji in/ali da je (tudi) nemška državljanka, kot to zatrjuje predlagatelj v pritožbi in na kar kažejo z njegove strani predložena dokazila.
ZZZDR člen 120, 157, 157/1, 158, 158/2. ZUS člen 73.
odvzem otroka - oddaja v rejništvo
CSD odvzame otroka staršem in ga da v vzgojo in varstvo drugi osebi, če so starši zanemarili vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist.
preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - zvišanje preživnine - ukinitev preživnine - simbolična preživnine - spremenjene razmere - dovoljenost revizije v sporu na ukinitev preživnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - razlaga zakona - teleološka razlaga - gramatikalna razlaga
Razlog za zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine je njena višina 0,15 SIT, kar za toženca ne more predstavljati nobenega finančnega bremena, in sicer ne glede na njegove premoženjske razmere, saj gre le za simbolični znesek pod enim tolarjem. Morebitna sprememba toženčevih premoženjskih razmer na drugačno odločitev ne more vplivati.
Res bi ozka gramatikalna razlaga 1. točke tretjega odstavka 367.
člena ZPP kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena, ne pa tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Vendar pa teleološka razlaga po namenu zakona, pa tudi postopek spreminjanja te določbe, pripelje do drugačnega sklepa. Zakon šteje samo pravico do preživnine za temeljno, zato revizijo omogoča ne glede na vrednost spora. Ugoditev tožbenemu zahtevku za določitev preživnine ali njegova zavrnitev in ugoditev zahtevku za ukinitev preživnine ali njegova zavrnitev, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je ta za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev tožbenega zahtevka za njeno ukinitev.
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Tako tudi ni predpisano, da določena stopnja verjetnosti (v obravnavanem primeru 89,36 %) ne zadošča več, da bi sodišče ugotovilo očetovstvo.
razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine - invalidska pokojnina - denarna pomoč staršem - vzrok za razvezo zakonske zveze
Pogoji iz 81. člena ZZZDR niso podani. Toženec prejema invalidsko pokojnino v višini cca 40.000,00 SIT in občasno denarno pomoč. Ne krije nobenih stroškov v zvezi s stanovanjem. Stroškov, ki jih ima tožnik s potovanji k svojemu očetu, na čigar kmetiji preživi polovico svojega časa, in denarne pomoči, ki naj bi mu jo dajal, ni mogoče upoštevati pri presoji toženčevega gmotnega stanja in morebitni tožničini preživninski obveznosti. Nižji sodišči sta tudi pravilno upoštevali kot pravno relevantno dejstvo, da je na toženčevi strani pretežen vzrok za nevzdržnost zakonske zveze pravdnih strank, čemur revizija ne oporeka. Ob takšnem stanju stvari ni mogoče sprejeti revizijskega poudarka, da je tožničina plača visoka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - uveljavljanje preživninskega zahtevka po izdaji razvezne sodbe
Po določbi 81. člena ob sojenju na prvi in drugi stopnji veljavnega ZZZDR, je bilo mogoče prisoditi nepreskrbljenemu zakoncu na njegovo zahtevo preživnino pod pogoji iz navedene zakonske določbe le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže. Tedanja sodna praksa je izjemoma sicer dopuščala uveljavljanje preživninskega zahtevka na podlagi 81. člena ZZZDR tudi po razvezni sodbi, vendar le, če ga zakonec ni uveljavil v razveznem postopku iz upravičenih razlogov in ob izpolnjenih nadaljnjih pogojih, da ga je uveljavljal takoj po tem, ko je bil razvezni postopek končan in da so okoliščine, na katere se opira zahtevek, obstajale že v času sodbe o razvezi.
ZPP člen 8, 154, 213, 244, 244/2, 245, 245/1, 245/3, 253, 254, 320, 371, 375, 378, 406.URS člen 18, 35.ZZZDR člen 92.
tožba na ugotovitev očetovstva - izvajanje dokazov - izvedenci - analiza DNA
Dokaz z analizo DNA je bil opravljen korektno in v skladu z določbami ZPP. Pravdni stranki sta imeli možnost, da se izjavita o izbiri izvedenca (drugi odstavek 244. člena ZPP), izvedensko delo je bilo zaupano ugledni strokovni instituciji (prvi in tretji odstavek 245. člena ZPP), po izdelavi pisnega mnenja in tožnikovem nasprotovanju je bilo omogočeno neposredno zaslišanje izvedenca (253. člen ZPP in drugi odstavek 254. člena ZPP), ki je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in poskrbel, da je bila naknadno izdelana še dodatna analiza po tako imenovani rodbinski zvezi. Sodišče tudi ni slepo sledilo mnenju izvedenca, temveč ga je presodilo in utemeljilo v obrazložitvi sodbe. Ob takem stanju je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo zahtevo po postavitvi novega izvedenca, saj je bil dokaz z izvedencem pravilno izveden, poleg tega pa gre za izvedbo dokaza, ki hudo posega v ustavni pravici iz 18. in 35. člena URS.
preživljanje otrok - višina preživnine - otroški dodatek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - razlogi za pritožbo - presoja pritožbenih navedb odločilnega pomena
Pritožbeno sodišče ni odgovorilo na pomembne pritožbene trditve o otroškem dodatku za oba otroka v skupnem znesku 26.000 SIT. Zato je na pritožbeni stopnji prišlo do relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo tožnik v reviziji vsebinsko uveljavlja.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otroka - višina preživnine - prejemanje republiške štipendije - neupravičena pridobitev - verzija
Republiška štipendija, ki jo država zagotavlja glede na premoženjski cenzus pomeni socialno kategorijo in je ni mogoče upoštevati s stališča, ki ga ponuja revizija: tožnica namreč z dajalcem štipendija ni sklenila pogodbe, po kateri bi se zavezala, da se bo v določenem roku zaposlila za določeno obdobje. V izpodbijani sodbi so torej zneski, ki jih je dobivala iz naslova republiške štipendije, upravičeno upoštevani kot olajšava pri toženčevi preživninski obveznosti.
ZZZDR člen 4, 78, 78/1, 79, 102, 103. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah.ZPP člen 326, 326/2, 328.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - dodelitev otroka - koristi otroka - upoštevanje otrokove želje - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izdaja dopolnilne sodbe - poprava sodbe - očitne napake v imenih in številkah
Sodišči sta pri odločanju o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletne hčerke sledili izključno njenih koristim, ko sta dali odločilno težo volji otroka, pri čemer sta bili posebno pozorni na zrelost otroka in sta pazili, da volja ne bi bila izražena pod vplivom pritiskov ali manipulacij katerega od staršev. Opredelitev oziroma samoodločba razsodnega otroka je namreč odločilna za svobodni razvoj otrokove osebnosti.