CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00032984
ZDZdr člen 39, 40, 61, 61/2, 62, 62/4, 65, 67. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - uvedba postopka - ustavitev postopka - vročitev sklepa - najbližja oseba - pravica do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sklepa o ustavitvi postopka na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZDZdr zaradi pomanjkljivosti ni mogoče preizkusiti. V nadaljevanju postopka naj zato sodišče prve stopnje ugotovi, zakaj je bil zadržani odpuščen iz bolnišnice.
Najbližja oseba v primeru ustavitve postopka na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZDZdr nima pravice do pritožbe, v primeru odpusta zadržane osebe z oddelka pod posebnim nadzorom po 65. členu ZDZdr pa ima takšno pravico.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033107
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125.
vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine - plačilo nadomestila za uporabo - podlaga za plačilo nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - premoženjska korist - izgubljena korist - trditveno in dokazno breme - višina izgubljene koristi - neprofitna najemnina za stanovanje - način uporabe
Določba 72. člena ZDen ne opredeljuje, kdo je zavezanec za plačilo izgubljene koristi, vendar je v sodni praksi ustaljeno stališče, da je to tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi oziroma tisti, ki je kot tak določen v odločbi o denacionalizaciji. Tako razlago so sodišča zgradila na ekonomskem bistvu lastninske pravice (ali njej ustrezajoče pravice uporabe v nekdanjem sistemu družbene lastnine), ki je v tem, da je tisti, ki je titular lastninske ali njej ustrezajoče pravice, od uveljavitve ZDen, pa tudi od vložitve zahteve za denacionalizacijo dalje, vse do pravnomočnosti izdane odločbe, od nacionaliziranih nepremičnin pridobival oziroma bi lahko pridobival ekonomsko korist.
Nadomestilo po drugem odstavku 72. člena ZDen po vsebini predstavlja nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec lahko dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal, pa je ob uveljavitvi ZDen še ni mogel. Sodišče prve stopnje je to pravilno upoštevalo. Izbira metode, s katero sodišče ugotovi, kakšna je korist, ki bi jo upravičenec lahko dosegel, je odvisna od okoliščin vsakega primera. Sodna praksa se večinsko opira na ugotavljanje koristi s pomočjo najemnine, zmanjšane za stroške upravljanja, ki bi bremenili upravičenca in stroške vzdrževanja, ki jih je kril zavezanec. Za ugotavljanje višine nadomestila je nadalje bistveno, da donosa od nepremičnin ni mogoče zgolj predpostavljati, temveč je na konkretnem upravičencu trditveno in dokazno breme o tem, ali in kakšno premoženjsko korist bi imel, če bi premoženje dobil v upravljanje in uporabo že pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji.
oprostitev plačila sodne takse - zavženje predloga - prošnja za podaljšanje roka - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - preuranjena odločitev
Tožnika sta v predmetni zadevi še pred iztekom roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka. Prošnje za podaljšanje roka ne gre enačiti z odobrenim podaljšanjem roka, vendar pa mora sodišče tako prošnjo vsaj vzeti na znanje in se do nje opredeliti. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločilo o zavrženju predloga za taksno oprostitev, sploh ni bilo seznanjeno z vloženo prošnjo za podaljšanje roka (ker je ta pomotoma obležala v drugem spisu), zato je odločitev o zavrženju vsaj preuranjena.
vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - napačno vročanje
Vrnitev v prejšnje stanje zajema le primere, ko stranka zamudi narok iz upravičenih razlogov, ki so se pripetili stranki. Ker toženka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje uveljavlja razlog, ki naj bi bil v napačnem vročanju, ne gre za razlog pri stranki in torej ne gre za razlog, ki bi lahko utemeljeval predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00033188
OZ člen 287, 287/1. ZPP člen 214, 214/2, 311, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vračunanje izpolnitve - izpolnitev - pravilo o vračunavanju - vrstni red vračunavanja izpolnitve - domneva priznanja neprerekanih dejstev - pavšalno prerekanje - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - prerekanje dejstev brez navajanja razlogov - odstop od pogodbe - pogoji za odstop - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - pravna relevantnost predlaganega dokaza - informativen dokaz - zahtevek za plačilo uporabnine - narava zahtevka za plačilo uporabnine - zapadlost terjatve - bodoča korist
Pritožnica je pravilo iz prvega odstavka 287. člena OZ uporabila v trenutku, ko je plačilo izvedla in določila, na račun katerih obveznosti (po katerih računih) izpolnjuje obveznost. Kasnejša enostranska izjava v odgovoru na tožničino odpoved pogodbe ne more spremeniti pravila o vštevanju izpolnitve.
Pri dosojenih stroških odprave stvarne napake ne gre za širjenje odgovornosti tožencev glede neskladnosti tuš kabine s projektno dokumentacijo oziroma renovacije celotne kopalnice, kot navaja pritožba, temveč so bili dosojeni stroški v višini, ki je po mnenju izvedenca potrebna za odpravo stvarne napake tako, da bo nepremičnina imela funkcionalno tuš kabino, torej da bo izpolnitev pogodbene obveznosti tožencev brez sporne stvarne napake.
ZKP člen 285č, 370, 370/2, 371, 371/1, 371/1-11, 450b, 450b/3. KZ-1 člen 75.
sporazum o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - odvzem premoženjske koristi - obrazloženost sodne odločbe - pravica do pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče zaključuje, da je v primeru sodbe, izrečene na podlagi sporazuma o priznanju krivde, obtoženčeva pravica do pritožbe suspendirana le glede tistih delov sodbe, ki (in če) izhajajo iz sklenjenega sporazuma, v skladu z namenom tega instituta.
O tem, kar ni ali ne sme biti del sporazuma, mora sodišče odločiti na naroku za izrek kazenske sankcije po 285.č členu ZKP - ta dolžnost sodišča izhaja iz tretjega odstavka 450.b člena ZKP.
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - idealni stek - načelo konsumpcije
Intenzivnost obdolženčevega ravnanja in poškodbe, ki sta jih oškodovanki utrpeli, pa vsekakor pritrjujejo zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe iz člena 122/II-1 in člena 122/I KZ-1. Zato odnos konsumpcije med kaznivimi dejanji lahke telesne poškodbe in kaznivim dejanjem nasilja v družini, v obravnavanem primeru ni podan.
ZNP člen 37, 123. ZNP-1 člen 215, 215/1. SPZ člen 70, 70/4.
razdelitev skupnega premoženja - predmet delitve - stanovanjska hiša - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - stroški investicije - civilna delitev skupnega premoženja - izvedensko mnenje - prodaja skupne nepremičnine
Fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti je primarni način delitve, ki ima prednost pred civilno delitvijo (prodaja stvari) kot subsidiarnim načinom delitve. Le ta pride v poštev le, če fizična delitev ni mogoča oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika).
odškodninska odgovornost - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine - opustitev dolžnega ravnanja - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - zavrnjen zahtevek - odškodninska odgovornost zavarovanca - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Kljub temu, da pot ni bila brezhibno urejena in vzdrževana, jo po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, normalno pazljiv pešec še vedno lahko prehodi brez težav, saj je pločnik širok 3- 4 metre, zato se običajno pazljiv pešec luknji lahko brez težav izogne.
ZZK-1 člen 40, 124, 140, 148.. ZEG-D člen 16, 19, 24, 25, 25/1,26, 27,30. ZZVZZ člen 99. ZLNDL člen 3,7. Ustavni zakon o spremembah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Republike Slovenije (1991) člen 11, 12, 12/4.
lastninjenje - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - načelo formalnosti postopka - vpis lastninske pravice na podlagi zakona - neizkazano pravno nasledstvo
Predlagateljica ni izkazala, da je po samem zakonu pravna naslednica nekdanje Medobčinske zdravstvene skupnosti, zemljiškoknjižne imetnice pravice uporabe. Prav tako ni ponudila nedvoumne, jasne zakonske podlage za lastninjenje in s tem za vpis lastninske pravice v njeno korist na podlagi samega zakona.
kaznivo dejanje tatvine - sostorilstvo - skupno delovanje več oseb
Za obstoj sostorilstva po objektivni strani zadostuje, da vsi sostorilci skupaj izvršujejo znake kaznivega dejanja, po subjektivni strani pa, da dejanje vsak od njih vzame za svoje in da obstaja zavest o skupnem delovanju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sta si sostorilca skupaj ogledovala kolesa in predmet obravnavane tatvine določila, D. K. pa ga je nato predhodno še izločil od ostalih koles, nakar je obdolženi A. Š. pripravil vozilo za nalaganje kolesa v prtljažnik, pri tem tudi pomagal ter omogočil hiter umik s kraja kaznivega dejanja. Ravnanja obeh sostorilcev, kot jih prvo sodišče opisuje na podlagi pravilno ocenjenih dokazov, so bila torej usmerjena v uspešno izvedbo tatvine kolesa.
ZKP člen 83, 285a, 285a/3, 285a/3-3, 285d, 285d/2, 340, 340/4.
dovoljenost pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev nedovoljenih dokazov - nedovoljeni dokazi - predlog za izločitev dokazov
Povzetek opravljenih procesnih dejanj v obravnavani zadevi pokaže, da je prvo sodišče kar trikrat otvorilo glavno obravnavo, na kateri je nato izvajalo dokazni postopek, vmes je odredilo še izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu grafologu, ki je to mnenje sodišču dostavil 15. 9. 2019. Zagovornica obd. A. O. je že na glavni obravnavi dne 18. 5. 2018 napovedala izločitev nekaterih dokazov, vendar pa je to storila šele 17. 9. 2019, čeprav se med kazenskim postopkom pravno relevantna dejstva v zvezi z izločanimi dokazi niso prav nič spremenila, kar se v pritožbi tudi ne zatrjuje, pritožba pa tudi ne obrazloži, zakaj izločitev ni uveljavljala že prej.
V tej določbi je torej urejen način izločanja nedovoljenih dokazov na glavni obravnavi, če o teh dokazih ni bilo odločeno po opravljenem predobravnavnem naroku (3. točka tretjega odstavka člena 285.a in drugi odstavek določbe člena 285.d ZKP), na katerem ima obramba možnost reagiranja s podajo predloga za izločitev dokazov in takrat se o takem predlogu odloči s posebnim sklepom, zoper katerega je pritožba dovoljena. V primeru, kot je obravnavani, ko je predlog za izločitev dokazov bil podan šele na tretjič ponovno začeti glavni obravnavi, ne pa prej, pa zoper takšen sklep sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov pritožba ni dovoljena, temveč se sme takšen sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo.
Sodišče je pravilno izpostavilo, da je za presojo o upravičenju tožnika do rente relevanten obstoj objektivne verjetnosti, da bi tožnik, če ne bi bile njegove delovne zmožnosti zaradi nesreče uničene, še naprej pridobival dohodek ali se celo zaposlil, pri čemer ima tudi pravico do povračila stroškov, ki jih ima oziroma jih bo imel zaradi povečanih potreb, ki so posledica utrpljene škode.
osebni stečaj - stečajna masa - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.
oškodovanec - predlog za pregon - kazenska ovadba - umik predloga - nedvomno izražena volje za pregon
V obravnavanem primeru gre za situacijo, predvideno v določbi petega odstavka 147. člena ZKP, ko oškodovanec ob podajanju ovadbe za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog izjavi, da ne želi kazenskega pregona, saj kot je bilo že poudarjeno zgoraj, oškodovankinega klica na policijo in izjave, ki jo je podala manj kot uro po klicu, ni mogoče obravnavati ločeno, se pravi, telefonski klic kot kazensko ovadbo s predlogom za pregon, poznejšo izjavo pa za umik predloga za pregon.
V predmetni kazenski zadevi s strani policije ni bilo zadoščeno vsem kavtelam glede obličnosti izjave oškodovanke, ki jih predvideva citirani peti odstavek 147. člena ZKP.
zavrženje pritožbe - zavrženje predloga za obnovo postopka - neupravičena oseba - opravljanje pravdnih dejanj osebno ali po pooblaščencu - opravljanje procesnih dejanj - pristojnost stečajnega upravitelja - zakoniti zastopnik
V tem postopku toženec ne more sam opravljati pravdnih dejanj, pač pa bi lahko to storil le preko svoje stečajne upraviteljice. Zmotno je njegovo stališče, da ta postopek nima zveze s stečajem, saj gre za premoženjske pravice, ki potencialno vedno vplivajo na obseg dolžnikove stečajne mase. Ker stečajna upraviteljica toženčevih dveh pritožb ni odobrila, ju je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker ju je vložila oseba, ki ni imela te pravice.
V skrajšanem postopku je sodišče po ugotovitvi, da obtožni akt vsebuje vse formalne sestavine (prvi odstavek 434. člena ZKP), na podlagi 437. člena ZKP zavezano opraviti materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega akta, ki obsega preizkus, ali je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka iz 277. člena ZKP. Ker je sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa (in ne v okviru formalnega preizkusa, kot si to napak razlaga pooblaščenec) v obravnavani zadevi ugotovilo, da tak razlog obstaja, je postopalo procesno pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog zavrglo še pred razpisom glavne obravnave, torej brez izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem prič na glavni obravnavi. Čeprav uradni zaznamki na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP res niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti sodbo, pa ni nobenih ovir, da sodišče nanje ne bi moglo opreti zaključka o tem, ali je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe.
ZFPPIPP člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/4, 226/4-4, 374, 374/2, 374/2-1. ZVO-1 člen 9, 9/3, 11, 29, 29/1, 29/4, 29/5.
stečajni postopek nad pravno osebo - razdelitvena masa - unovčenje stečajne mase - ekološka sanacija - obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki - prednostno poplačilo - obveznost države - odgovornost države - stroški stečajnega postopka - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Razdelitvena masa, na katero se navezuje četrti odstavek 29. člena ZVO-1, pojmovno predstavlja razliko med denarnim dobroimetjem, nastalim z unovčenjem stečajne mase, in stroški stečajnega postopka. Med slednje po prepričanju pritožbenega sodišča sodijo tudi stroški ekološke sanacije.
V povezavi z določbami ZFPPIPP (zlasti 1. točka drugega odstavka 374. člena ter 226. člen) je treba četrti odstavek 29. člena ZVO-1 razlagati tako, da je treba denarno dobroimetje nastalo z unovčenjem stečajne mase, zmanjšati med drugim tudi za stroške ekološke sanacije, razlika pa predstavlja razdelitveno maso, namenjeno za plačilo terjatev upnikov, eventualni preostanek pa za poplačilo lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju.
Plačilo ekološke sanacije ima prednost pred poplačilom upnikov in seveda tudi pred poplačilom lastnikov povzročitelja obremenitve v stečaju. Šele če stečajna masa ne zadošča za kritje stroškov ekološke sanacije, krije te stroške država.
stečajna masa - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.