brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - poravnava
Poravnava ni mogla biti sklenjena na naroku, na katerem vseh udeleženih strank ni bilo prisotnih in poravnave takrat niso podpisale. Tudi če se izhaja iz stališča, ki ga je zavzela tožeča stranka, da je zadnje dejanje v zadevi opravila tistega dne, ko je prejela izvod sodne poravnave, bi morala glede na določilo tretjega odstavka 40. člena ZBPP napotnico vrniti organu za brezplačno pravno pomoč v roku osmih dni po opravljeni storitvi.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
Zavrnitev ali zavrženje zahteve za izločitev uradne osebe iz upravnega postopka ni akt, ki bi ga stranka lahko izpodbijala v upravnem sporu, ker gre zgolj za procesno odločitev in ne za odločitev o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi.
brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - procesne predpostavke za molk organa - preuranjena tožba
Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja molk organa. Ker ne izkazuje, da je ravnal v skladu s 222. členom in 255. členom ZUP, v danem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v smislu 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene, zaradi česar je tožba preuranjena.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - upravičenec do povračila stroškov postopka - prevzem odvetniške pisarne
Ker tožnik kot prevzemnik odvetniške pisarne odvetnika, ki je bil določen za nudenje brezplačne pravne pomoči, za upravičenca ni opravil nobene storitve, za katere je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, tožnik po mnenju sodišča ni upravičen do povrnitve stroškov oziroma do priglašene nagrade.
Razlogi, zaradi katerih tožnik kot investitor ni uspel pridobiti gradbenega dovoljenja, na pravilnosti in zakonitost izpodbijane odločitve ne vplivajo.
javni razpis - točkovanje vlog - uporaba meril in kriterijev - obrazložitev odločbe
V primerih, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev akta omogočiti preizkus odločitve, kar pomeni, da je treba v obrazložitvi navesti konkretne razloge in okoliščine, na podlagi katerih je upravni organ ocenil, v kakšni meri prijavljeni program izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Obrazložitev, ki vsebuje le število prejetih točk po posameznih merilih, zato ni zadostna, saj ne omogoča takšnega preizkusa.
ZSV člen 100, 100/5. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/2.
storitve institucionalnega varstva - plačilo storitve institucionalnega varstva - oprostitev plačila institucionalnega varstva - višja oprostitev plačila institucionalnega varstva od predpisane višine - meja socialne varnosti zavezanca - posebne okoliščine na strani zavezanca za plačilo
Ker tožnica živi in dela v Nemčiji, kjer je življenjski standard višji od življenjskega standarda v Sloveniji, in ker so v Nemčiji tudi življenjski stroški posameznika posledično višji, upravni organ svoje odločitve ne bi smel opreti zgolj na merila Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki določajo način izračuna plačilne sposobnosti zavezanca, pač pa bi moral glede na posebne okoliščine na strani zavezanke (življenje in delo v tujini) uporabiti določbi petega odstavka 100. člena ZSV in drugega odstavka 31. člena navedene uredbe, ki upravni organ pooblaščata, da zavezancu določi višjo oprostitev, kot bi jo določil ob uporabi splošnih določb uredbe.
kataster stavb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - pred uveljavitvijo ZGO-1 zgrajena stavba - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - zapisnik o obravnavi - seznanitev strank z elaboratom - izjava geodetskega podjetja o seznanitvi strank z elaboratom - varstvo pravic strank - pravica stranke do sodelovanja v postopku - možnost podaje pripomb na elaborat
V primeru stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1, v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb zapisnika o obravnavi, ki je njegov obvezni sestavni del, ni mogoče nadomestiti z golo izjavo geodetskega podjetja, da je bilo poskrbljeno za seznanitev v skladu z zakonom. Izjava v smislu tretjega odstavka 146. člena ZEN bi morala omogočiti preizkus vsaj glede okoliščin, da so bile v določbi drugega ostavka tega člena navedene osebe o objavi elaborata predhodno izkazano seznanjene ter da so imele možnost podati pripombe in da je bila vsaka dana pripomba obravnavana, po potrebi – glede na njeno vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN.
odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - otrokova korist - mnenje strokovne komisije
Tožnik je razmere, v katerih je živel otrok, nekritično ocenjeval (več izjav, da otrok ni ogrožen), kar pomeni, da ni sledil njegovim razvojnim, socialnim in duševnim potrebam ter mu poskušal zagotoviti razmere za nadaljnji osebnostni razvoj. Kritje določenih materialnih izdatkov za preživljanje za to vprašanje ne more biti relevantno, saj je to zakonska starševska obveznost. Glede na navedeno je organ mogel oceniti njegov odnos do otroka kot pasiven. Prezreti ni, da je bilo v postopku pridobljeno strokovno mnenje, v katerem je ugotovljeno, da tožnik ne izkazuje ustreznega potenciala za vzgojo in skrb sina. Na sprejeto odločitev tudi ne more vplivati sprožitev postopka za predodelitev otroka pred pristojnim sodiščem.
ZZasV-1 člen 18, 18/2, 18/3, 74, 74/2, 74/2-4. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 254, 254/2.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prepoved opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ bi glede na poslane listine o poslovodstvu in odpovedi pogodbe za zasebno varovanje, ki jih je tožnik poslal pred začetkom upravnega postopka, glede na določbo 4. točke 2. odstavka 74. člena ZZasV-1 v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZZasV-1 in ob upoštevanju tudi sodne prakse, v dokazno oceno moral vključiti tudi dejstva v zvezi z morebitno neveljavnostjo starejše pogodbe za opravljanje zasebnega varovanja na predmetnem varovanem območju. V tem elementu je bilo torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in v tem elementu je imel tožnik le navidezno možnost, da se je izrekel o ključnem dejstvu pred izdajo odločbe, čeprav bi pristojni organ ta vidik spora lahko razčistil, ne da bi ogrozil učinkovito izvajanje inšpekcijskega ukrepa. Prvostopenjski organ je torej kršil procesno določbo 2. in 3. točke 214. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZZasV-1. Tudi drugostopenjski organ ni odgovoril na obravnavni pritožbeni ugovor, zaradi česar je drugostopenjski organ kršil določbo 2. odstavka 254. člena ZUP.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Prosilec v svoji vlogi ni uveljavljal izjemne odobritve brezplačne pravne pomoči, niti ni navajal okoliščin v smislu 22. člena ZBPP. Sodišče zato v upravnem sporu ne more upoštevati okoliščin o slabem zdravstvenem stanju prosilca in njegove žene, ker se v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe glede na dejansko in pravno stanje, kot je bilo v času njene izdaje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - predpostavke odškodninske odgovornosti
Kot je razvidno iz podatkov v listinah upravnega spisa in ki jih tožena stranka povzema v svoji obrazložitvi, zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh upoštevaje 1. odstavek 179. člena OZ. Tožnik v tožbi dejanskemu stanju, na podlagi katerega je tožena stranka sprejela svojo odločitev, ne ugovarja in ga ne izpodbija. Prav tako tožnik tudi pravno upoštevnih argumentov, zakaj se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, ni navedel, temveč je v tožbi izrecno uveljavljal tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, ki ga tudi ni prepričljivo utemeljil, saj ni navedel pravno upoštevnih argumentov, zakaj se ne strinja z odločitvijo tožene stranke.
ZIKS-1 člen 70, 81. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 6.
premestitev obsojenca - pritožba v upravnem postopku - pravočasnost pritožbe
Iz podatkov spisa ni jasno razvidno, ali je tožnik pritožbo vložil v zaprti kuverti ali na kak drug način, prav tako ni jasno, ali jo je izročil delavcu zavoda in če, kdaj, je pa razvidno, da jo je vložil v kuverti, na kateri je bil na sprednji strani naveden naslov drugostopenjskega organa, na drugi strani pa pošiljateljevo (tj. tožnikovo) ime in priimek. Razen poštnega žiga pošte pa na kuverti tudi ni nobenega drugega zaznamka. Sodišče zato ne more preizkusiti tožnikovega ugovora o zadrževanju pošte (ter posledično pravilnosti odločitve organa) in je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.
izvršba - davčna izvršba - izvršba na terjatve dolžnika - naknadna odprava izvršilnega naslova
Izvršilni naslov predstavlja izvršljiva odločba davčnega organa, ki je bila sicer kasneje odpravljena, vendar pa ta okoliščina na zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi ne vpliva, saj je v času izdaje spornega sklepa navedeni izvršilni naslov obstajal.
ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - uporaba prava EU
Tožnik v tožbi ugotovitev upravnega organa glede odsotnosti A.A. na dan 4. 12. 1948 in glede nemške narodnosti ne izpodbija. Prav tako ne izpodbija zakonske domneve nelojalnosti. Navaja, da ima A.A. status izbrisanega, vendar ta trditev ne ustreza dejstvom, ki so v spisu, saj je organ v odločbi natančno obrazložil zakonsko podlago, ki je bila osnova za njegovo odločitev. Obrazložil je tudi dejansko stanje, na katerega je uporabil relevantno zakonodajo.
državni pravniški izpit - pritožba zoper oceno pisnega dela izpita - upravni spor - dopustnost upravnega spora
Pri ocenjevanju pisne naloge državnega pravniškega izpita s strani ocenjevalca ne gre za upravno odločanje. Gre za strokovno opravilo, ki glede presoje strokovnosti ne more biti predmet preizkusa v upravnem sporu. Predmet upravnega spora je le upravna odločba, ki jo izda upravni organ, če kandidat po neuspešno opravljenem preizkusu znanja zahteva izdajo odločbe, s katero naj upravni organ odloči o opravljanju ustnega dela izpita.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1, 74c/1-2. ZPNačrt člen 96, 96/3. ZUN člen 27, 27/2, 27/2-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahteven objekt - zazidalni načrt - dopustnost gradnje objekta
Na območju, urejenim z zazidalnim načrtom, je dopustna le gradnja, ki jo zazidalni načrt izrecno dovoljuje. Ker gradnja skednja na obravnavani parceli po zazidalnem načrtu ni izrecno predvidena, je gradnja v nasprotju z zazidalnim načrtom.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - bistvene pomanjkljivosti upravnega akta - pravna podlaga za ukrep inšpektorja
Po določbi 1. odstavka 37. člena ZUS-1, če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt s sodbo odpraviti, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Predmetni izpodbijani akt ima takšne pomanjkljivosti, kajti nikjer v prvostopenjski odločbi ni navedena konkretna pravna podlaga za predmetni ukrep inšpektorja, oziroma je v določenem delu le-ta očitno napačna, o pravni podlagi za predmetni ukrep pa se ne izreka niti drugostopenjski organ.
DDV - dodatna odmera DDV - splošna davčna stopnja - posebna ureditev - izpolnjevanje pogojev - nakup rabljenih vozil iz EU
V skladu z določbo 52. a člena ZDDV se pridobivanje rabljenega blaga znotraj Skupnosti ne glede na določbo 1. točke 3. a člena ZDDV ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega blaga le v primeru, če prodajalec deluje kot preprodajalec, pridobljeno blago pa je bilo obdavčeno v državi članici odhoda po posebni ureditvi obdavčenja od dosežene razlike v ceni. V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za plačilo DDV po posebni ureditvi, zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV na izstopni strani po splošni ureditvi.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - odločba Ustavnega sodišča
Odločba Ustavnega sodišča učinkuje na vse nepravnomočno končane postopke. Ker obravnavani postopek glede predloga za obnovo postopka, ki temelji na 9. točki 260. člena ZUP, ni pravnomočno končan, v zadevi (v postopku odločanja o utemeljenosti predloga za obnovo postopka) ni mogoče uporabiti prvega odstavka 62. člena ZGO-1, kot podlage za presojo, ali sta tožnika lahko stranki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.