brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Tožena stranka je pravilno zaključila, da konkretne okoliščine ne kažejo, da bo tožnici pošten kazenski postopek zagotovljen le, če bo imela zagovornika. Poleg tega pa četrti odstavek 70. člena ZKP predsedniku sodišča nalaga, da po uradni dolžnosti tekom kazenskega postopka postavi zagovornika, če se ugotovi, da je obdolženec nezmožen, da bi se sam uspešno branil.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje v rednem postopku - krvno maščevanje - pripadnost določeni družbeni skupini - severni del Iraka - sodni preizkus zakonitosti ocene neverodostojnosti prosilca - kriteriji za oceno informacij o stanju v izvorni državi
Krvno maščevanje med družinami ali klani je lahko podlaga za preganjanje v smislu pripadnosti določeni družbeni skupini. Tožnik zatrjuje, da je preganjan s strani plemena, ki je v krvnem maščevanju s tožnikovim plemenom in družino, torej preganjan s strani nedržavnega subjekta v smislu 24. člena ZMZ.
Sodni preizkus zakonitosti ocene neverodostojnosti tožnika sestoji iz treh strukturnih elementov oziroma kriterijev: notranja (ne)konsistentnost prosilčevih izjav, zunanja (ne)konsistentnost in presoja ali je mogoče priznati verjetnost obstoja dogodkov, kot jih je prosilec opisal.
Kriteriji za oceno informacij o stanju v izvornih državah po pravu EU se ujemajo s kriteriji po sodbi ESČP v zadevi N.A proti Veliki Britaniji, še bolj natančno pa so razdelani v smernicah Mednarodnega združenja sodnikov za področje azilnega prava.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - izvršilni postopek - stranka v postopku
Tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj v predmetni izvršilni zadevi ni stranka postopka (niti upnica niti dolžnica), v tožbi in v predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa tudi ne pojasnjuje, v čem naj bi bil njen interes za udeležbo v zadevi.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - ugotavljanje namena prebivanja v določenem kraju - prosta presoja dokazov
Prebivališče oziroma stalno prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z „namenom“, da v njem prebiva; gre za naselje, kjer posameznik dejansko prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov. Ker je treba torej v tovrstnih postopkih ugotavljati „interes“ in „namen“ posameznika, je hkrati treba tudi (zlasti v primerih, ko v zvezi z določeno nepremičnino potekajo spori med več osebami v civilnem oziroma drugih postopkih), s popolno zanesljivostjo ugotoviti voljo posameznika in mu dati možnost, da to voljo (in druge relevantne okoliščine) dokazuje. V konkretnem primeru pa prvostopenjski organ vseh dejstev, navedenih v izpovedbi tožnika glede izkazovanja njegovega „interesa“ in „namena“, ki jih je jasno opredeljeno in argumentirano navedel, ko je bil na zapisnik ustno zaslišan kot stranka, podkrepil pa jih je tudi z listinami, sploh ni vključil v dokazno oceno.
denarna socialna pomoč - odpis neupravičeno prejete denarne socialne pomoči - merila za odpis
Možnost oziroma nemožnost za izboljšanje materialnega pravnega položaja ni navedena med merili za odpis dolga, zato je toženka s tem, ko je sporno odločitev oprla na merilo, ki ga predpisi ne določajo, ni pa ugotavljala meril, ki jih predpisi določajo, kršila materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero - namembnost zemljišča - zapuščeni objekt - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - nastanek obveznosti - načelo zaslišanja stranke
Določbi občinskega odloka, ki kot kriterij za odmero NUSZ glede namembnosti zemljišča določata zapuščenost objekta, sta v nasprotju z merili ZSZ/84 za predpisovanje NUSZ. Z navedenim kriterijem se namreč določa predmet dajatve, ki nima zveze z lastnostmi stavbnega zemljišča in njegovo namembnostjo in zato pomenijo spreminjanje nadomestila v druge vrste dajatev – v neke vrste kazen za neuporabo in nevzdrževanje objektov in zemljišč.
Če se pooblaščenec vabilu ni odzval in ni predložil svojih dokazov, to še ne pomeni, da upravni organ zavezanca ni dolžan seznaniti z dejstvi, ki so pomembna za odločitev.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - skladnost dejansko zgrajenega objekta s prostorskim aktom
Vprašanje, ali je dejansko zgrajeni objekt res tak, kot je bilo dovoljeno z gradbenim dovoljenjem, torej ali gre za neskladno ali nelegalno gradnjo, ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč morebitnih inšpekcijskih postopkov.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep okoljskega inšpektorja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - zavrženje tožbe
Rok za izpolnitev obveznosti iz inšpekcijske odločbe ni procesni rok, ker se ne nanaša na opravljanje dejanj v postopku, ampak je o njem odločeno že z inšpekcijsko odločbo, saj se nanaša na samo obveznost, naloženo z inšpekcijskim ukrepom. Tako določen rok je zato mogoče izpodbijati le v okviru pravnih sredstev zoper odločbo, torej zoper izvršilni naslov, njegovega podaljšanja pa ni mogoče doseči na podlagi določb 99. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - mejaš - pravni interes za obnovo postopka - načelo zaslišanja stranke
Zgolj dejstvo, da je nekdo lastnik sosednje nepremičnine, še ne izkazuje tudi pravne koristi in s tem pravice do sodelovanja v postopku, ki je bil uveden na zahtevo tretjega, če pri tem konkretno ne navede, katero neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist bo s sodelovanjem v konkretnem postopku varoval.
ZUP člen 1, 1/2. ZUS-1 člen 17, 17/5, 36, 36/1, 36/1-6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - koriščenje sredstev iz evropskega sklada - javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog - ocenjevanje in izbira projektov
Glede na določbe ZDU-1 je javno pooblastilo za opravljanje javnih nalog osebi javnega prava, ki ni upravni organ, niti javna agencija, ustanovljena za opravljanje upravnih nalog, lahko dano le z zakonom ali na podlagi zakona, ne pa na podlagi odločbe o dodelitvi statusa delujoče LAS, kot je to v obravnavanem primeru. Tudi sicer ocenjevanje in izbira projektov ne pomeni odločanja o upravičenju do nepovratnih sredstev. Zato izpodbijano obvestilo in odločba ne pomenita odločitve o tožnikovi pravici.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - mehanska odpornost in stabilnost - presoja strokovnih rešitev projektne dokumentacije - zaščitni ukrepi za varstvo brežin in gradbene jame
V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Zato tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na strokovna vprašanja geomehanike, v obravnavani zadevi ne morejo biti pravno odločilni. Gre za zahtevna strokovna vprašanja, ki so predmet tehnično strokovnih študij, rešitve teh vprašanj, ki so vsebovane v gradbeni dokumentaciji, ki jo lahko izdelujejo le pooblaščene organizacije in pooblaščeni projektanti, pa lahko preverjajo le za to usposobljeni in pooblaščeni revidenti.
gradbeno dovoljenje - ničnost odločbe - predlog za izrek odločbe za nično - ničnostni razlogi
Predlog za izrek ničnosti odločbe je izredno pravno sredstvo, zato morajo biti v zahtevi navedeni razlogi konkretizirani do te mere, da omogočajo njihov preizkus.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-6. Pravilnik o projektni dokumentaciji člen 25. Pravilnik o geodetskem načrtu člen 2, 2/2, 6, 6/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - parcelne meje - geodetski načrt
Geodetski načrt mora glede prikaza parcelnih mej temeljiti na podatkih zemljiškega katastra. Iz certifikata h geodetskemu načrtu, ki se nahaja v PGD, in s katerim je odgovorni geodet v skladu s prvim odstavkom 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu potrdil skladnost geodetskega načrta s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora oz. drugimi predpisi, ki določajo izdelavo geodetskega načrta in z namenom njegove uporabe, je potrjeno, da so podatki o zemljiških parcelah vzeti iz digitalnega katastrskega načrta GURS. Po tako prikazani meji pa ni dvoma, da objekt investitorjev v celoti leži na njunem zemljišču.
Zgolj dejstvo, da meja ni urejena in je njen prikaz informativne narave, še ne pomeni, da sporni objekt sega tudi na tožnikovo parcelo.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - oblika brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Upravni organ je na podlagi vsebinskega pogoja zavrnil tožnikovo prošnjo v celoti, ne da bi ugotavljal izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP tudi za postopek na drugi stopnji, kar pomeni, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - nezmožnost prebivanja na naslovu stalnega prebivališča zaradi ravnanja lastnika stanovanja
Med strankama ni sporno, da tožnik od 19. 7. 2005 dalje ne prebiva več v zadevnem stanovanju na naslovu X., v katerem prebiva od tedaj sedanji lastnik, ki je sin prejšnjega lastnika. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnik prebiva na naslovu Y., na podlagi najemne pogodbe (sklenjene z lastnico navedenega stanovanja), ki jo je med trajanjem postopka upravnemu organu predložil sam tožnik. Sodišče zato kot neutemeljen in protispisen zavrača tožbeni očitek, da upravni organ ni ugotavljal obstoja pogojev za njegovo stalno prebivališče na naslovu Y. kar se tiče danega soglasja (oziroma volje) lastnikov nepremičnine na navedenem naslovu v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb. Pač pa med strankama niti ni sporno, da tožnik nima soglasja lastnikov zadevnega stanovanja na naslovu X., kar je, med drugim, razvidno iz pravnomočnih sodnih odločb, ki jih je med trajanjem upravnega postopka predložil prijavitelj.
Razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko ali univerzitetno izobrazbo v Mestni občini Maribor za leto 2010 točka II. ZOdv člen 1, 36.
javni razpis - sofinanciranje prve zaposlitve brezposelne osebe - pogoji za prijavo na javni razpis - upravičenci do sofinanciranja - pojem podjetnika - odvetnik
Člen 36 ZOdv glede ustanovitve in poslovanja odvetniške družbe napotuje na subsidiarno uporabo predpisov o gospodarskih družbah, vendar le, če ni z ZOdv drugače določeno. Navedeno pa ne omogoča zaključka, da se odvetniki ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27, 78, 78/1, 78/1-4. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP pa je pri odločanju vezan na uradne podatke o lastništvu. Po podatkih GURS znaša vrednost stavbe, v kateri tožnica ne živi, 168.328,00 EUR. Tožnica za svoje navedbe, da ta vrednost ni pravilna, ni predložila dokazov, ki bi sodišče prepričali v njene trditve. Da je del hiše stanovanjski, navaja tudi sama. Glede na navedeno vrednost je organ pravilno odločil, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Ker ji že glede na vrednost premoženja brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, na odločitev ne more vplivati, da ima nizko pokojnino. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je namreč pomembno celotno prosilčevo finančno stanje.
Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.
Določba 8. bis člena Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk imetniku znamke ne nalaga, da bi moral o umiku zahteve za varstvo obvestiti neposredno državo, v kateri ne želi več varstva, temveč ga zavezuje, da to sporoči administraciji svoje države, ki to sporoči mednarodnemu uradu. Tožnica je z listinami, ki jih je predložila v upravnem sporu, dokazala, da je bil mednarodni urad obveščen o njenem umiku za varstvo zahteve v Republiki Sloveniji. Seznanjanje upravnega organa v Republiki Sloveniji pa po mnenju sodišča ne more bremeniti tožnice, ki je ravnala v skladu s postopkovnimi pravili za mednarodno registracijo znamk.
fikcija vročitve - pritožba - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe je začel teči naslednji dan po izteku petnajstdnevnega roka, v katerem bi lahko stranka na pošti v skladu s prejetim obvestilom prevzela odločbo.