upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - plačilo stroškov upravne izvršbe - specifikacija stroškov - obrazložitev odločbe
Na podlagi sklepa o začasnem obračunu stroškov upravne izvršbe ni mogoče ugotoviti, ali so bili stroški izvršbe potrebni in če so sploh nastali. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča kažejo prepričljivo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Dejanske okoliščine, kot so razvidne iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, ne kažejo na verjetnost uspeha tožničine tožbe zoper sklep, ki ga želi tožnica izpodbijati v upravnem sporu.
ZBPP člen 13, 23, 23/1, 23/1-3, 24. Pravilnik o metodologiji za upoštevanja dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči člen 3, 4. ZZZDR člen 13, 13/2, 118, 123.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član - lastni dohodek prosilca
Pogoja za ugoditev vlogi prosilca sta le objektivni in subjektivni kriterij, kot sta navedena v 13. oziroma 24. členu ZBPP. Sodišče ugovoru, ki se nanaša na obveznost upoštevanja tožnikovega sina kot družinskega člana, ne more slediti. Tožnik namreč ni predložil nobenih dokazil, da bi bila roditeljska pravica podaljšana, zato razlogov, kot sta telesna in umska manj razvitost, do izdaje odločbe o podaljšanju roditeljske pravice, organ ni bil dolžan upoštevati. Sprožen postopek za podaljšanje roditeljske pravice pa obveznosti v smislu preživljanja po zakonu oziroma pravnem naslovu še ne ustvarja.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Najprej je bil razrešen odvetnik C.C. zaradi razlogov na strani tožnika. Pri odvetniku A.A. pa je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja (konflikt z odvetnikom oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi), zato je tožena stranka upravičeno sklepala, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca.
mednarodna zaščita - varna tretja država - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil - zagotovitev predaje prosilca varni tretji državi
Izpodbijano dejanje ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomožni kmetijski objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Obravnavano zemljišče leži na drugem območju kmetijskih zemljišč, ki po veljavnem prostorskem aktu ni predvideno kot območje za ljubiteljsko kmetijsko proizvodnjo, zaradi česar postavitev pomožnih kmetijskih objektov na tem območju ni dopustna.
ZDavP člen 112. ZDDPO člen 54, 55. ZUP člen 6. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394.
davek od dobička pravnih oseb - odmera davka od dobička pravnih oseb - izbris družbe iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - pravni nasledniki izbrisane družbe - zastaranje - za odločanje relevantni predpis - retroaktivnost
v obravnavanem primeru, v katerem je bila obveznost po izpodbijani odločbi naložena izbrisani pravni osebi, ki je prenehala obstajati po vložitvi pritožbe, je obstoj pravnih naslednikov izbrisane družbe pravno relevanten le za presojo pogojev za nadaljevanje pritožbenega postopka, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri davčne obveznosti izbrisane pravne osebe. Vprašanje, ali je toženka v zadevi na podlagi določb ZFPPod v zvezi s 394. členom ZGD prekludirana, ni odvisno od procesnih dejanj, ki jih je opravila v postopku s pravnimi sredstvi zoper izpodbijano odmerno odločbo, temveč (ob upoštevanju zakonske ureditve, po kateri pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve) od davčne izvršbe oziroma uradnih dejanj davčnega organa pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Načina uveljavljanja terjatev zakon ne določa. Zato je po presoji sodišča potrebna aktivnost upnika (v konkretnem primeru davčnega organa) v smeri uveljavljanja terjatve zoper družbenike izbrisane družbe.
V davčnih zadevah se glede ugotavljanja davčne osnove, davčne stopnje in opredelitve davčnega zavezanca praviloma (če zakon ne določa drugače) uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti. To je izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 6. člena ZUP, ki pa jo je treba razlagati ozko in je za vprašanje zastaranja odmere davka ni dopustno uporabiti. V tem pogledu se, če zakon ne določa drugače, uporabi zakon, ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji. Pri tem očitki o retroaktivni uporabi ZDavP niso utemeljeni. Določbe o zastaranju po ZDavP so enake kot tiste po ZDDPO, ki so z prenehale veljati s pričetkom uporabe ZDavP, tako glede splošnega relativnega zastaralnega roka kot glede teka zastaranja in absolutnega zastaralnega roka 10 let. Odmerna odločba je bila izdana po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP, zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Šlo bi lahko kvečjemu za primer neprave retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Zakonitost odmere davčne obveznosti je zato odvisna izključno od vprašanja, ali je pravica do odmere davka po določbah ZDDPO zastarala pred uveljavitvijo ZDavP. Pravice, ki je prenehala na podlagi prej veljavnega zakona namreč z novim zakonom ni dopustno ponovno (retroaktivno) vzpostaviti. V tem pogledu sodišče ugotavlja, da obveznost do uveljavitve ZDavP ni zastarala, zato ni ovire za uporabo (nove) specialne določbe o zastaranju po 112. člena ZDavP.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - izrek dovoljenja za ničnega - aktivna legitimacija
Ker je upravni organ določbo 280. člena ZUP razlagal na način, ki ni ustavnopravno skladen, je kršil pravila postopka.
Priznavanje aktivne legitimacije le osebam s formalnim statusom stranke bi privedla do neenakega obravnavanja v primerjavi z osebami, ki tega položaja niso imele, kar pomeni kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ker tožnica v postopku izdaje dovoljenja A. ni imela položaja stranke, kar niti ni sporno, razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičena uveljavljati.
ZOFVI člen 34. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 214, 214/1, 214/1-4.
javni socialno varstveni zavod - vpis v razvid za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja - vpis v razvid za izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Šele v odgovoru na tožbo tožena stranka navaja konkretne člene iz ZOFVI. Tako opremljena obrazložitev otežuje možnost presoje njene zakonitosti v upravnem sporu, vendar pa je podan očiten razlog za ugoditev tožbe zaradi tega, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da se pred izdajo odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (1. odstavek 9. člena in 1. odstavek 138. člena ZUP). Tako je tožeča stranka šele v upravnem sporu, ki je namenjen preizkusu zakonitosti upravnega akta, ne pa upravnemu odločanju, dobila priložnost, da navaja določena dejstva in okoliščine, ki so po presoji sodišča pomembne za odločitev; to pomeni, da je podana bistvena kršitev določb postopka, zaradi česar je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prepoved opravljanja zasebnega varovanja - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe vsebovati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto in odločilne razloge za presojo posameznih dokazov, kar pomeni, da mora biti neposredna zveza med ugotovljenimi konkretnimi dejstvi v odločbi in konkretnimi dokazi v spisu razvidna iz upravne odločbe. Iz upravne odločbe prvostopenjskega organa niti drugostopenjskega organa ta zveza ni razvidna, saj noben organ ne navaja, iz katerega dela konkretnega listinskega dokaza, izhaja, da je tožnik bil na določen dan na območju pravne osebe C. d.d. in da je izvajal dejavnost zasebnega varovanja. Splošno sklicevanje na popisne liste, plan in evidence dela in ko tožnik od pritožbe naprej zatrjuje, da njegovo ime ni nikjer zabeleženo in da ni izvajal dejavnosti zasebnega varovanja, ne zadošča z vidika navedenih standardov 214. člena ZUP.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 23, 23/3. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči člen 3, 4. ZZZDR člen 118, 123.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek iz dejavnosti - družinski član prosilca
Organ je pravilno uporabil poročilo iz leta 2010, ker je bilo to zadnje poročilo, znano na dan vložitve prošnje, na upoštevanje le-tega pa napotuje 4. člen Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči. Sodišče tudi ne more slediti ugovoru tožnika, da je šteti njegovega polnoletnega sina za družinskega člana, iz razlogov, ki jih v tožbi našteva (telesna in umska manj razvitost). Tožnik navaja razloge, ki pomenijo podlago za podaljšanje roditeljske pravice (118. člen ZZZDR). Vendar v dokaz, da bi bila roditeljska pravica podaljšana, ni predložil nobenih dokazil, zato razlogov, kot sta telesna in umska manj razvitost, do izdaje odločbe o podaljšanju roditeljske pravice, organ ni bil dolžan upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožnik je bil v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki pa jih v svoji prošnji ni navedel. To potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v svoji prošnji navedel neresnične podatke.
Glede na 4. točko javnega razpisa o nerazporejenosti sredstev le v primeru, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja iz naslednje finančne konstrukcije, upravičene do sofinanciranja ter zaključek upravnega organa, da je vloga tožnice zavrnjena, ker so bile do sofinanciranja upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva, sodišče tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti in so v tem delu dejstva v bistvenih točkah ostala neugotovljena. V primeru, če bi se tožničine navedbe izkazale za točne, bi to lahko pomenilo drugačno odločitev, kot je sedaj izpodbijana odločitev, zaradi česar je treba izpodbijani akt že iz tega razloga odpraviti.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - manjvrednost nepremičnin - namembnost zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Bistveno za razlago drugega odstavka 32. člena ZDen je, da so objekti, ki se uveljavljajo kot ovira za vrnitev v naravi, zgrajeni po podržavljenju oziroma jih ni zgradil denacionalizacijski upravičenec in mu zato niso bili podržavljeni.
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in je ocenjen kot primeren, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev.
ZDen člen 14, 15, 15/3. ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - novi dokazi
Z okoliščinami, ki jih predlog za obnovo postopka navaja, ni izkazan obstoj uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, saj je bila denacionalizacijska odločba izdana na podlagi resničnih navedb upravičenke ter uradnih listin in izjav uradnih institucij. Glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pa Sprememba pravil št. 52394/04, ki je bila predložena kot nov dokaz, ni tak dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločbe, saj se pravila nanašajo na samo organizacijo D., niso pa pomembna za ugotavljanje pravnega nasledstva B. po D.
Iz podatkov v spisih je razvidno, da je imel tožnik v času odločanja na prvi stopnji pri davčnem uradu evidentirane davčne obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, ki jim je potekel rok plačila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku, ker ni izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1, izdaja delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev zavrne.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - nezmožnost prebivanja na naslovu stalnega prebivališča zaradi ravnanja lastnika stanovanja
Med strankama ni sporno, da tožnik od 19. 7. 2005 dalje ne prebiva več v zadevnem stanovanju na naslovu X., v katerem prebiva od tedaj sedanji lastnik, ki je sin prejšnjega lastnika. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnik prebiva na naslovu Y., na podlagi najemne pogodbe (sklenjene z lastnico navedenega stanovanja), ki jo je med trajanjem postopka upravnemu organu predložil sam tožnik. Sodišče zato kot neutemeljen in protispisen zavrača tožbeni očitek, da upravni organ ni ugotavljal obstoja pogojev za njegovo stalno prebivališče na naslovu Y. kar se tiče danega soglasja (oziroma volje) lastnikov nepremičnine na navedenem naslovu v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb. Pač pa med strankama niti ni sporno, da tožnik nima soglasja lastnikov zadevnega stanovanja na naslovu X., kar je, med drugim, razvidno iz pravnomočnih sodnih odločb, ki jih je med trajanjem upravnega postopka predložil prijavitelj.