ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici. Okoliščina, da so tožniki brez pojasnitve zapustili izpostavo azilnega doma in se vanj niso vrnili, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožniki oziroma svetovalka za begunce pa tudi niso izkazali, da je njihovo izginotje posledica okoliščin, na katere niso imeli zadostnega vpliva.
ZUP člen 43, 44, 142. ZPPreb člen 8. URS člen 22, 32, 67.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec - napačna uporaba materialnega prava
Predpise je treba razlagati na notranje konsistenten in usklajen način.
Pri ex offo odločanju o tem, kje posameznik prebiva, gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča, pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe. Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku. Ta okoliščina po presoji sodišča nedvomno pomeni, da ima tožeča stranka pravni interes za vstop v glavni postopek. Navedeno v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku.
V konkretnem primeru je tožena stranka tožečo stranko res pozvala k opredelitvi glede ugotovitev ugotovljenih v glavnem postopku, vendar jo je obenem tudi obvestila, da bo po preteku 15 dnevnega roka izdana odločba o določitvi stalnega prebivališča na spornem naslovu, kar kaže na to, da tožeči stranki v glavnem postopku ni bilo dejansko omogočeno sodelovanje v smislu možnosti varovanja njenih pravic, pač pa je tožeča stranka imela le navidezno možnost sodelovanja v postopku.
Po stališču Ustavnega sodišča so čezmejni delovni migranti glede na načelo obdavčitve svetovnega dohodka rezidentov Slovenije in upoštevajoč metodo omejenega odbitka za odpravo dvojnega obdavčevanja v enakem položaju kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine. Glede posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante pa je menilo, da zakonodajalec za takšno ureditev, s katero se je čezmejnim delovnim migrantom zagotovilo še dodatne davčne ugodnosti, ni obstajal razumen razlog za privilegiran davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov. Iz navedene odločbe tako v bistvu izhaja, da so bili drugi davčni zavezanci rezidenti Slovenije v neenakem (slabšem) položaju kot zavezanci, na katere se je nanašal takrat veljaven peti odstavek 113. člena ZDoh-2. Navedena določba je bila z novelo ZDoh-2M, ki velja od 1. 1. 2014, črtana, kar pomeni, da je trditev tožnika o slabšem (neenakem) položaju čezmejnih delovnih migrantov v primerjavi z drugimi rezidenti Slovenije neutemeljena.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane in prevoza - rok za uveljavljanje povračila stroškov
Tožnik vse do izdaje odmerne odločbe ni uveljavljal stroškov v zvezi z delom v tujini in posebne davčne olajšave za delavce migrante, temveč je to storil šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, kar pa je upoštevaje določbe ZDavP-2 prepozno.
ZZZDR člen 120. ZUP člen 290, 290/3. URS člen 18, 54. ZSV člen 86, 88. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8.
rejništvo - odvzem otroka staršem - korist mladoletnega otroka - zastopanje otroka - kolizijski skrbnik - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja
Ker gre za absolutno pravico mladoletnega otroka do prepovedi nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, je dokazni standard za ugotovitev oziroma prognostično oceno, ali bi do škodnega dogodka v prihodnosti lahko prišlo ali ne, precej pod pragom 50% verjetnosti. Evropsko sodišče za človekove pravice je izpeljalo interpretacijo v zvezi z nečloveškim ali ponižujočim kaznovanjem ali ravnanjem, ko gre za nasilje v družini nad otroci, da mora takšno ravnanje doseči minimalno raven resnosti, da se lahko obravnava v okviru člena 3. EKČP, sicer gre lahko zgolj za varstvo pravice do zasebnosti iz 8. člena EKČP. Ocena omenjene minimalne ravni pa je relativna in je odvisna od konkretnih okoliščin vsakega primera, pri tem pa se upošteva narava in kontekst spornega ravnanja, njegovo trajanje, fizični in psihični učinki tega ravnanja na otroka, lahko pa tudi starost, spol, zdravstveno stanje otroka.
V konkretnem primeru je relevanten tisti del citirane določbe 1. odstavka 120. člena ZZZDR, ki govori o „drugih pomembnih razlogih v otrokovo korist“; ta razlog je v skladu s stališčem, ki se je v tej zvezi doslej izoblikovalo in ustalilo v upravno sodni praksi, kot na primer izhaja iz sodbe št. I U 1421/2017 z dne 27. 9. 2017, namreč ogroženost otrokove pravice iz 18. člena Ustave oziroma 3. člena EKČP.
ZUJIK člen 100, 120. URS člen 23, 25. ZUP člen 210.
javni razpis - oddaja v najem - izdaja odločbe - pravica do pravnega varstva - slikarski atelje
V tej zadevi se sodišče ni moglo spuščati v presojo zakonitosti vsebinske odločitve o nedodelitvi ateljeja tožniku, kajti izpodbijani akt je nezakonit že iz drugih procesnih razlogov in ima takšno pomanjkljivost, da se ga ne da preizkusiti v smislu 1. odstavka 37. člena ZUS-1.
Vsi izvajalci javnega interesa na področju kulture morajo imeti enake možnosti konkuriranja in to mora veljati tako za dejavnost financiranja javnih kulturnih programov in projektov kulturnih oziroma umetniških ustvarjalcev, kot tudi za oddajanje v najem javne kulturne infrastrukture kulturnim oziroma umetniškim ustvarjalcem. Ena takšnih temeljnih procesnih garancij za enako obravnavanje umetnikov, ki konkurirajo za razne oblike pomoči iz javnih sredstev, pa je določba 1. odstavka 120. člena ZUJIK, ki določa, da na podlagi predloga strokovne komisije minister oziroma župan občine izda o vsaki ustrezni vlogi prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane in prevoza - olajšava za vzdrževane družinske člane - rok za uveljavljanje olajšave
Tožnik vse do izdaje odmerne odločbe ni uveljavljal stroškov v zvezi z delom v tujini in posebne davčne olajšave za delavce migrante, temveč je to storil šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, kar je glede na določbe ZDavP-2 prepozno. Davčni organ namreč mora že pri izdaji odmerne odločbe razpolagati z vsemi podatki, relevantnimi za odmero dohodnine, tako da uveljavljanje davčne olajšave in stroškov v zvezi z delom v konkretnem primeru v bistvu predstavlja novo dejstvo, ki pa ga v pritožbi ni več mogoče uveljavljati.
Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je izjemo, ki jo ZDavP-2 pozna glede uveljavljanja posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, mogoče uveljavljati tudi v pritožbi zoper odmerno odločbo. Ker je zakonodajalec to možnost dopustil le v zvezi z navedeno olajšavo, očitno ni bil namen zakona, da se ta možnost prizna tudi glede drugih olajšav.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Presoja, ali je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, ne more biti abstraktna, ampak jo mora organ za brezplačno pravno pomoč opreti na konkretno ugotovljene okoliščine oziroma dejstva zadeve, za katero se brezplačna pravna pomoč uveljavlja. Šele na podlagi presoje konkretnih okoliščin oziroma dejstev primera lahko organ za brezplačno pravno pomoč ustrezno oceni prosilčeve možnosti za uspeh v zadevi ter sprejme konkretno obrazložen zaključek o tem, ali gre za zadevo, v kateri prosilec potrebuje oziroma v kateri je upravičen do brezplačne pravne pomoči.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo, ki po obvestilu tožnikove pooblaščenke, da je tožnik pobegnil, ni bila opravljena. Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da tožnik, po samovoljni zapustitvi azilnega doma, pravnega interesa ne izkazuje. Njegov pravni položaj se namreč, tudi ob zanj ugodni odločitvi sodišča, ne bi mogel spremeniti.
V ZDavP-2 je zakonodajalec umestil določbo o samoprijavi med splošne določbe zakona, kar kaže na to, da je ta institut želel vsebinsko okrepiti. Njegov namen je, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona pa ne izhaja, da bi imel zakonodajalec namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja njegove davčne osnove - nasprotno, želel je zagotoviti njegovo realno obdavčenje, torej obdavčenje skladno s splošnimi pravili o odmeri davka. Pri tem pa je predpisal še pribitek v obliki obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave.
financiranje športa - kandidiranje članov sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor
Državni zbor imenuje in razrešuje člane Sveta Fundacije za šport v izvrševanju ustanoviteljskih pravic in obveznosti in ne v okviru upravne funkcije. Tudi sicer imenovanje, niti predlog za imenovanje, ne pomeni odločanja o materialnopravni pravici člana ali predlagatelja iz 10. člena ZLPLS. Iz ZLPLS ter določb Uredbe o postopku izbora članov Sveta Fundacije za financiranje športnih orgnaizacij v Republiki Sloveniji, ki ureja postopek izbora 14 predlogov članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji namreč ne izhaja, da je biti imenovan za člana Sveta Fundacije za šport kandidatovo materialnopravno upravičenje, prav tako pa pravica kvalificiranih predlagateljev, da predlagajo člane, še ne pomeni tudi njihove pravice do imenovanja predlaganega kandidata, zaradi česar bi jo bilo mogoče varovati pred sodiščem v upravnem sporu.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - izrek opomina
V obravnavani zadevi je Agencija odločala v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezani obvezni reviziji ter izrekla ukrep nadzora - opomin. Po 101. členu ZRev-2 Agencija izreče opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 121, 121/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - veljavnost gradbenega dovoljenja - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja
Res je uporabno dovoljenje, ki ga je predložila tožnica, pristojni organ pustil v veljavi, vendar to dejstvo ne sanira neizpolnjevanja pogoja, določenega v točki 4.1.8. Javnega razpisa, saj je bilo uporabno dovoljenje izdano na podlagi v času odločanja pristojnega organa veljavne odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja, ki pa je bila v času odločanja toženke razveljavljena. Ustrezen je torej sklep toženke, da tožničina gradnja nima veljavnega gradbenega dovoljenja, ki bi zajemalo stanje naložbe ob vložitvi zahteve za izplačilo, zato je zahtevek za izplačilo zaradi neizpolnjevanja pogojev Javnega razpisa lahko zavrnila v celoti.
parcelacija - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - domneva strinjanja s predlagano mejo - zapisnik mejne obravnave
Glede na vsebino zapisnika je organ lahko odločil na podlagi fikcije strinjanja tožnika s predlagano mejo. Tako presojo sodišče sprejema, ker je bil zapisnik o mejni obravnavi kot celota voden tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN. Sodišče tožnikovim navedbam, da je svojo mejo pokazal, ne sledi. Tožnik je imel možnost podpisati zapisnik in ob podpisu dodati svoje ugovore na vsebino zapisnika, tudi na ugotovitev, da ni pokazal svoje meje. Ob po zakonu vodenem zapisniku mejne obravnave, ki je dokaz o njenem poteku, tožnik ob neaktivnosti, ne more izkazati drugačnega poteka mejne obravnave.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Toženka bi morala ob uporabi načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP dati tožniku možnost, da se izjavi o izjavi GeoZS z dne 4. 11. 2016, kajti dejstva in okoliščine iz te izjave je uporabila za zavrnitev tožnikove vloge na podlagi materialne določbe 6. alineje četrtega odstavka 35. člena ZRud-1.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6. ZDavP-2 člen 89. ZUP člen 9.
dohodnina - nova dejstva in dokazi - obnova postopka - možnost izjave v postopku - načelo zaslišanja strank - komisijska prodaja - drugi dohodek
Listinskih dokazov o prejemu denarja s strani tožnika, kot se navaja v tožbi, res ni, zato pa ni res, da je edini dokaz o tem izjava B.B. kot stranke v postopku inšpekcijskega nadzora. Povsem enako namreč sledi tudi iz izjave, ki jo je v istem postopku dal tožnik. V izjavi je namreč izrecno navedel, da je bil on sam tisti, ki je prejemal od B.B. denar, ki ga je za rezervne dele B.B. nakazala družba A. d.o.o. kot kupec blaga in s tem v celoti potrdil B.B. izjavo, ki jo je dal le-ta v zvezi z izročitvijo oziroma predajo denarja. Poleg tega, da se izjavi ujemata, pa je potek dejanj, ki je opisan v B.B. in prvotni tožnikovi izjavi, tudi logičen in se povsem ujema s sicer nespornim dejstvom, da je bil tožnik tisti, ki je iskal prodajalce rezervnih delov po Jugoslaviji in da je bil tožnik tisti, ki je nabavljene dele prejel in jih skladiščil. Zato je logično, da mu je bil izročen tudi denar, oziroma ni logično, da bi denar ostajal pri B.B., oziroma da bi B.B. plačeval že omenjeno specifično blago osebam, s katerimi ni imel nobenega stika. Glede na vrsto posla oziroma način njegove izvedbe, ki je moral ostati prikrit, pa tudi ni mogoče pričakovati, da bi se o predaji denarja sestavljale listine in da bi na ta način obstajala listinska dokazila.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade
Sodišče pritrjuje tožniku, da iz odločbe, št. Bpp 522/2015 z dne 10. 4. 2015, izrecno ne izhaja, da mu je bila BPP dodeljena za navedeni pravdni postopek, kar pa še ne pomeni, da se le-ta na ta postopek ne nanaša. Kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v svoji odločbi in kar nedvomno potrjujejo podatki spisa, je bila tožniku z odločbo z dne 10. 4. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi povrnitve škode ali znižanja najemnine, torej za postopek, ki ob izdaji odločbe za BPP pred sodiščem še ni bil uveden, zato tudi označbe v vpisniku še ni bilo.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - pogoji za odvzem - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
Tožnik je v Poročilu 1 storil kršitve pravil ocenjevanja vrednosti iz 88. člena ZRev-2 in sicer prvi odstavek 91. člena ZRev-2 in Kodeks etičnih načel (odstavka 2.4. a in 2.4. b) in v Poročilu 3 MSOV 102 - Izvajanje, točko 3 in SPS1, točki 2 c in 3 d. Toženka je zaradi kršitev navedenih pravil ocenjevanja vrednosti tožniku utemeljeno izrekla odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca na podlagi prve in druge alineje drugega odstavka 99. člena ZRev-2,16saj je pojasnila, da je njegovo mnenje napačno oz. da je kršil dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Toženka je na podlagi pooblastila iz 100. člena ZRev-2 hkrati izrekla pogojni odvzem dovoljenja ter tožniku določila preizkusno dobo enega leta.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - ovire za vračilo v naravi - odškodnina za podržavljeno premoženje - izrek odločbe - določnost izreka
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja ni predpis za določanje funkcionalnega zemljišča. Uporablja se pri vrednotenju za potrebe določitve odškodnine za denacionalizirano premoženje, kjer funkcionalno zemljišče ni določeno, ne pa pri presoji, ali obstoji ovira za vrnitev v naravi (ovira za vrnitev v naravi obstoji tudi na funkcionalnem zemljšču, ki je po svojem pravnem satusu zazidano stavbno zemljišče).
nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - meje preizkusa odločbe
Organ (s sklicevanjem na prvi odstavek 67. člena ZUP) pravilno opredelil vlogi kot nerazumljivi (nejasni), saj iz njih, po preučitvi njihove vsebine, ni jasno, kaj je prvotožnica z njimi zahtevala - zoper katere akte je pritožbo vlagala oziroma katero izredno pravno sredstvo.
Na podlagi prvega odstavka 20. člena ZUS-1 sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb. Tako je ravnalo tudi v obravnavanem primeru in preizkusilo izpodbijani sklep glede na tožbene ugovore. Vendar tudi na podlagi tožbenih razlogov ne more zaključiti drugače, kot da je imel organ na podlagi vlog z dne 1. 7. 2016 in 5. 7. 2016, ter z dopolnitvijo z dne 17. 8. 2016, podlago, da je vlogo zavrgel, ker je bila nejasna.