V ZDavP-2 je zakonodajalec umestil določbo o samoprijavi med splošne določbe zakona, kar kaže na to, da je ta institut želel vsebinsko okrepiti. Njegov namen je, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona pa ne izhaja, da bi imel zakonodajalec namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja njegove davčne osnove - nasprotno, želel je zagotoviti njegovo realno obdavčenje, torej obdavčenje skladno s splošnimi pravili o odmeri davka. Pri tem pa je predpisal še pribitek v obliki obresti za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici. Okoliščina, da so tožniki brez pojasnitve zapustili izpostavo azilnega doma in se vanj niso vrnili, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožniki oziroma svetovalka za begunce pa tudi niso izkazali, da je njihovo izginotje posledica okoliščin, na katere niso imeli zadostnega vpliva.
ZUJIK člen 100, 120. URS člen 23, 25. ZUP člen 210.
javni razpis - oddaja v najem - izdaja odločbe - pravica do pravnega varstva - slikarski atelje
V tej zadevi se sodišče ni moglo spuščati v presojo zakonitosti vsebinske odločitve o nedodelitvi ateljeja tožniku, kajti izpodbijani akt je nezakonit že iz drugih procesnih razlogov in ima takšno pomanjkljivost, da se ga ne da preizkusiti v smislu 1. odstavka 37. člena ZUS-1.
Vsi izvajalci javnega interesa na področju kulture morajo imeti enake možnosti konkuriranja in to mora veljati tako za dejavnost financiranja javnih kulturnih programov in projektov kulturnih oziroma umetniških ustvarjalcev, kot tudi za oddajanje v najem javne kulturne infrastrukture kulturnim oziroma umetniškim ustvarjalcem. Ena takšnih temeljnih procesnih garancij za enako obravnavanje umetnikov, ki konkurirajo za razne oblike pomoči iz javnih sredstev, pa je določba 1. odstavka 120. člena ZUJIK, ki določa, da na podlagi predloga strokovne komisije minister oziroma župan občine izda o vsaki ustrezni vlogi prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa.
ZZZDR člen 120. ZUP člen 290, 290/3. URS člen 18, 54. ZSV člen 86, 88. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8.
rejništvo - odvzem otroka staršem - korist mladoletnega otroka - zastopanje otroka - kolizijski skrbnik - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja
Ker gre za absolutno pravico mladoletnega otroka do prepovedi nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, je dokazni standard za ugotovitev oziroma prognostično oceno, ali bi do škodnega dogodka v prihodnosti lahko prišlo ali ne, precej pod pragom 50% verjetnosti. Evropsko sodišče za človekove pravice je izpeljalo interpretacijo v zvezi z nečloveškim ali ponižujočim kaznovanjem ali ravnanjem, ko gre za nasilje v družini nad otroci, da mora takšno ravnanje doseči minimalno raven resnosti, da se lahko obravnava v okviru člena 3. EKČP, sicer gre lahko zgolj za varstvo pravice do zasebnosti iz 8. člena EKČP. Ocena omenjene minimalne ravni pa je relativna in je odvisna od konkretnih okoliščin vsakega primera, pri tem pa se upošteva narava in kontekst spornega ravnanja, njegovo trajanje, fizični in psihični učinki tega ravnanja na otroka, lahko pa tudi starost, spol, zdravstveno stanje otroka.
V konkretnem primeru je relevanten tisti del citirane določbe 1. odstavka 120. člena ZZZDR, ki govori o „drugih pomembnih razlogih v otrokovo korist“; ta razlog je v skladu s stališčem, ki se je v tej zvezi doslej izoblikovalo in ustalilo v upravno sodni praksi, kot na primer izhaja iz sodbe št. I U 1421/2017 z dne 27. 9. 2017, namreč ogroženost otrokove pravice iz 18. člena Ustave oziroma 3. člena EKČP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Presoja, ali je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, ne more biti abstraktna, ampak jo mora organ za brezplačno pravno pomoč opreti na konkretno ugotovljene okoliščine oziroma dejstva zadeve, za katero se brezplačna pravna pomoč uveljavlja. Šele na podlagi presoje konkretnih okoliščin oziroma dejstev primera lahko organ za brezplačno pravno pomoč ustrezno oceni prosilčeve možnosti za uspeh v zadevi ter sprejme konkretno obrazložen zaključek o tem, ali gre za zadevo, v kateri prosilec potrebuje oziroma v kateri je upravičen do brezplačne pravne pomoči.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane in prevoza - olajšava za vzdrževane družinske člane - rok za uveljavljanje olajšave
Tožnik vse do izdaje odmerne odločbe ni uveljavljal stroškov v zvezi z delom v tujini in posebne davčne olajšave za delavce migrante, temveč je to storil šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, kar je glede na določbe ZDavP-2 prepozno. Davčni organ namreč mora že pri izdaji odmerne odločbe razpolagati z vsemi podatki, relevantnimi za odmero dohodnine, tako da uveljavljanje davčne olajšave in stroškov v zvezi z delom v konkretnem primeru v bistvu predstavlja novo dejstvo, ki pa ga v pritožbi ni več mogoče uveljavljati.
Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je izjemo, ki jo ZDavP-2 pozna glede uveljavljanja posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, mogoče uveljavljati tudi v pritožbi zoper odmerno odločbo. Ker je zakonodajalec to možnost dopustil le v zvezi z navedeno olajšavo, očitno ni bil namen zakona, da se ta možnost prizna tudi glede drugih olajšav.
financiranje športa - kandidiranje članov sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor
Državni zbor imenuje in razrešuje člane Sveta Fundacije za šport v izvrševanju ustanoviteljskih pravic in obveznosti in ne v okviru upravne funkcije. Tudi sicer imenovanje, niti predlog za imenovanje, ne pomeni odločanja o materialnopravni pravici člana ali predlagatelja iz 10. člena ZLPLS. Iz ZLPLS ter določb Uredbe o postopku izbora članov Sveta Fundacije za financiranje športnih orgnaizacij v Republiki Sloveniji, ki ureja postopek izbora 14 predlogov članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji namreč ne izhaja, da je biti imenovan za člana Sveta Fundacije za šport kandidatovo materialnopravno upravičenje, prav tako pa pravica kvalificiranih predlagateljev, da predlagajo člane, še ne pomeni tudi njihove pravice do imenovanja predlaganega kandidata, zaradi česar bi jo bilo mogoče varovati pred sodiščem v upravnem sporu.
DZ člen 14, 142. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 40. URS člen 157.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - otroci - stiki starih staršev z vnukom - skrb za varstvo in vzgojo
Sodišče je glede na postavljeni tožbeni zahtevek moralo najprej ugotoviti, ali je v obravnavani sporni zadevi sploh dopusten upravni spor, ob upoštevanju načela subsidiarnosti sodnega varstva iz 2. odstavka 157. člena Ustave v povezavi s 1. in 2. odstavkom 4. člena ZUS-1. Tožnici je skladno z določili 142. člena Družinskega zakonika na voljo sodno varstvo v okviru sodnega postopka pred pristojnim rednim sodiščem, v katerem odloča pristojno okrožno sodišče (1. odstavek 14. člena DZ). Sodišče je zato moralo tožbo tožnice zavreči, ker izpodbijani akt oziroma dejanje ni akt oziroma dejanje, ki bi se ga lahko izpodbijalo v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic, ampak je zanje predvideno drugo učinkovito sodno varstvo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je v zadevi razpisalo glavno obravnavo, ki po obvestilu tožnikove pooblaščenke, da je tožnik pobegnil, ni bila opravljena. Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da tožnik, po samovoljni zapustitvi azilnega doma, pravnega interesa ne izkazuje. Njegov pravni položaj se namreč, tudi ob zanj ugodni odločitvi sodišča, ne bi mogel spremeniti.
ZUP člen 43, 44, 142. ZPPreb člen 8. URS člen 22, 32, 67.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec - napačna uporaba materialnega prava
Predpise je treba razlagati na notranje konsistenten in usklajen način.
Pri ex offo odločanju o tem, kje posameznik prebiva, gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča, pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe. Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku. Ta okoliščina po presoji sodišča nedvomno pomeni, da ima tožeča stranka pravni interes za vstop v glavni postopek. Navedeno v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku.
V konkretnem primeru je tožena stranka tožečo stranko res pozvala k opredelitvi glede ugotovitev ugotovljenih v glavnem postopku, vendar jo je obenem tudi obvestila, da bo po preteku 15 dnevnega roka izdana odločba o določitvi stalnega prebivališča na spornem naslovu, kar kaže na to, da tožeči stranki v glavnem postopku ni bilo dejansko omogočeno sodelovanje v smislu možnosti varovanja njenih pravic, pač pa je tožeča stranka imela le navidezno možnost sodelovanja v postopku.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane in prevoza - rok za uveljavljanje povračila stroškov
Tožnik vse do izdaje odmerne odločbe ni uveljavljal stroškov v zvezi z delom v tujini in posebne davčne olajšave za delavce migrante, temveč je to storil šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, kar pa je upoštevaje določbe ZDavP-2 prepozno.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 121, 121/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - veljavnost gradbenega dovoljenja - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja
Res je uporabno dovoljenje, ki ga je predložila tožnica, pristojni organ pustil v veljavi, vendar to dejstvo ne sanira neizpolnjevanja pogoja, določenega v točki 4.1.8. Javnega razpisa, saj je bilo uporabno dovoljenje izdano na podlagi v času odločanja pristojnega organa veljavne odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja, ki pa je bila v času odločanja toženke razveljavljena. Ustrezen je torej sklep toženke, da tožničina gradnja nima veljavnega gradbenega dovoljenja, ki bi zajemalo stanje naložbe ob vložitvi zahteve za izplačilo, zato je zahtevek za izplačilo zaradi neizpolnjevanja pogojev Javnega razpisa lahko zavrnila v celoti.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element
Ker je DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, med drugim tudi stališče, da se prejemnik računa, ki je podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira le, če je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je prejemnik računa vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi (subjektivni element). Obravnavano zadevo je zato treba presojati s tega vidika. Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamične objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prejemnik računov vedel oz. mogel vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo, pa so v pozitivni zakonodaji nedoločene. Subjektivni element, kot razlog zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV je oblika pravnega standarda, kar pomeni, da se na tej podlagi prejemniku računa lahko pripiše odgovornost za zlorabo sistema DDV že v primeru, če ta objektivno gledano ravna neskrbno glede morebitne zlorabe sistema DDV torej neodvisno od njegovega resničnega vedenja o zlorabi sistema DDV. Kot velja za vse pravne standarde, se natančna vsebina tega standarda določi glede na konkretne okoliščine primera.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
V konkretnem primeru je sporen rok za vračilo napotnice, oziroma začetek teka tega roka ter s tem povezano vprašanje, kdaj je bila v konkretnem primeru opravljena odobrena storitev BPP. Obseg odobrene BPP je razviden iz odločbe o BPP. Prosilki je bila z odločbo Bpp 738/2015 z dne 21. 12. 2015 dodeljena redna BPP od 30. 9. 2015 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v nepravdnem postopku. Enako izhaja tudi iz napotnice, zato obseg odobrene BPP ne more biti sporen. To pomeni, da je bila storitev po tej napotnici opravljena 3. 6. 2016, torej tistega dne, ko je bil sklep N 221/2015 z dne 9. 5. 2016 vročen tožnici. Tožnica bi tako morala napotnico, ki je bila izdana 21. 12. 2015, toženi stranki vrniti v roku 15 dni po prejemu sklepa, torej 20. 6. 2016. Tožnica je nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasila 24. 6. 2016, priglasila prepozno, zato jo zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičena do plačila opravljenih storitev.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - vrednost kapitala ob odsvojitvi - davčna osnova - naknadna vplačila - osnovni kapital
Skladno z 92. členom ZDoh-2 je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za kapital se po 2. točki 93. člena ZDoh-2 med drugim šteje tudi delež v gospodarski družbi. Davčna osnova od dobička iz kapitala pa je po prvem odstavku 97. člena ZDoh-2 razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba - sodni izvedenec - tožbena novota
Tožnica ni izkazala verjetnosti za morebiten uspeh v postopku s pritožbo vloženo iz razloga, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Nesporno namreč je, da je sodišče tožnico pozvalo na založitev predujma za sodnega izvedenca, ki ni bil plačan. Nesporno pa je tudi, da je tožnica predlagala opustitev izvedbe dokaza z izvedencem, pri tem pa je predlagala, naj sodišče odloči na podlagi izvedenega dokaznega postopka z vpogledom v listine v spisu in njenim zaslišanjem, kar je Okrožno sodišče tudi upoštevalo.
parcelacija - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - domneva strinjanja s predlagano mejo - zapisnik mejne obravnave
Glede na vsebino zapisnika je organ lahko odločil na podlagi fikcije strinjanja tožnika s predlagano mejo. Tako presojo sodišče sprejema, ker je bil zapisnik o mejni obravnavi kot celota voden tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN. Sodišče tožnikovim navedbam, da je svojo mejo pokazal, ne sledi. Tožnik je imel možnost podpisati zapisnik in ob podpisu dodati svoje ugovore na vsebino zapisnika, tudi na ugotovitev, da ni pokazal svoje meje. Ob po zakonu vodenem zapisniku mejne obravnave, ki je dokaz o njenem poteku, tožnik ob neaktivnosti, ne more izkazati drugačnega poteka mejne obravnave.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - izrek opomina
V obravnavani zadevi je Agencija odločala v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezani obvezni reviziji ter izrekla ukrep nadzora - opomin. Po 101. členu ZRev-2 Agencija izreče opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Iz sodb sodišč ne izhaja nobena kršitev, zaradi katere bi bila po določbah ZPP dovoljena revizija, tožnik pa je tudi v tožbi ne navede. Zato se je organ pri odločitvi utemeljeno oprl na 24. člen ZBPP, po katerem se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi verjetni izgledi za uspeh, saj ni razumno začeti postopka in se ga udeleževati, če niti ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila revizija lahko upravičena.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Toženka bi morala ob uporabi načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP dati tožniku možnost, da se izjavi o izjavi GeoZS z dne 4. 11. 2016, kajti dejstva in okoliščine iz te izjave je uporabila za zavrnitev tožnikove vloge na podlagi materialne določbe 6. alineje četrtega odstavka 35. člena ZRud-1.