brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade
Sodišče pritrjuje tožniku, da iz odločbe, št. Bpp 522/2015 z dne 10. 4. 2015, izrecno ne izhaja, da mu je bila BPP dodeljena za navedeni pravdni postopek, kar pa še ne pomeni, da se le-ta na ta postopek ne nanaša. Kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v svoji odločbi in kar nedvomno potrjujejo podatki spisa, je bila tožniku z odločbo z dne 10. 4. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi povrnitve škode ali znižanja najemnine, torej za postopek, ki ob izdaji odločbe za BPP pred sodiščem še ni bil uveden, zato tudi označbe v vpisniku še ni bilo.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - ovire za vračilo v naravi - odškodnina za podržavljeno premoženje - izrek odločbe - določnost izreka
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja ni predpis za določanje funkcionalnega zemljišča. Uporablja se pri vrednotenju za potrebe določitve odškodnine za denacionalizirano premoženje, kjer funkcionalno zemljišče ni določeno, ne pa pri presoji, ali obstoji ovira za vrnitev v naravi (ovira za vrnitev v naravi obstoji tudi na funkcionalnem zemljšču, ki je po svojem pravnem satusu zazidano stavbno zemljišče).
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6. ZDavP-2 člen 89. ZUP člen 9.
dohodnina - nova dejstva in dokazi - obnova postopka - možnost izjave v postopku - načelo zaslišanja strank - komisijska prodaja - drugi dohodek
Listinskih dokazov o prejemu denarja s strani tožnika, kot se navaja v tožbi, res ni, zato pa ni res, da je edini dokaz o tem izjava B.B. kot stranke v postopku inšpekcijskega nadzora. Povsem enako namreč sledi tudi iz izjave, ki jo je v istem postopku dal tožnik. V izjavi je namreč izrecno navedel, da je bil on sam tisti, ki je prejemal od B.B. denar, ki ga je za rezervne dele B.B. nakazala družba A. d.o.o. kot kupec blaga in s tem v celoti potrdil B.B. izjavo, ki jo je dal le-ta v zvezi z izročitvijo oziroma predajo denarja. Poleg tega, da se izjavi ujemata, pa je potek dejanj, ki je opisan v B.B. in prvotni tožnikovi izjavi, tudi logičen in se povsem ujema s sicer nespornim dejstvom, da je bil tožnik tisti, ki je iskal prodajalce rezervnih delov po Jugoslaviji in da je bil tožnik tisti, ki je nabavljene dele prejel in jih skladiščil. Zato je logično, da mu je bil izročen tudi denar, oziroma ni logično, da bi denar ostajal pri B.B., oziroma da bi B.B. plačeval že omenjeno specifično blago osebam, s katerimi ni imel nobenega stika. Glede na vrsto posla oziroma način njegove izvedbe, ki je moral ostati prikrit, pa tudi ni mogoče pričakovati, da bi se o predaji denarja sestavljale listine in da bi na ta način obstajala listinska dokazila.
razlastitev - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - razlastitveni namen - naznanilni list
Tožeča stranka s predlaganimi dokazi ni izkazala, da bi bila njena nepremičnina razlaščena ter bi na podlagi posamičnega razlastitvenega akta lastninska pravica njenega prednika prešla v državno (javno) lastnino. Posledično tudi ni relevantno, ali je bil razlastitveni namen izvršen ali ne, saj sploh ni mogoče govoriti o razlastitvenem namenu. Člen 111. ZUreP-1, ki določa postopek deekspropriacije, to je vrnitve razlaščene nepremičnine, pridobljene z razlastitvijo, zato ne more priti v poštev. Naznanilni list, na katerega se sklicuje tožeča stranka, namreč ni akt razlastitvenega pač pa katastrskega postopka. Naznanilni list tudi ne šteje kot konkretni in posamični akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki jo ureja upravno pravo.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Toženka bi morala ob uporabi načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP dati tožniku možnost, da se izjavi o izjavi GeoZS z dne 4. 11. 2016, kajti dejstva in okoliščine iz te izjave je uporabila za zavrnitev tožnikove vloge na podlagi materialne določbe 6. alineje četrtega odstavka 35. člena ZRud-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Iz sodb sodišč ne izhaja nobena kršitev, zaradi katere bi bila po določbah ZPP dovoljena revizija, tožnik pa je tudi v tožbi ne navede. Zato se je organ pri odločitvi utemeljeno oprl na 24. člen ZBPP, po katerem se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi verjetni izgledi za uspeh, saj ni razumno začeti postopka in se ga udeleževati, če niti ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila revizija lahko upravičena.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 135. ZDoh-2 člen 90, 132.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - prodajna pogodba - povezane osebe - navidezni posel - izogibanje plačilu davka
V zvezi s ciljem oziroma glavnim namenom sklenjenega posla - prodaje poslovnega deleža se v odločbi druge stopnje po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji za njegovo sklenitev, osnovni cilj, ki ga ima po določbah OZ prodajna pogodba, to je izguba upravičenj iz naslova imetništva poslovnega deleža v zameno za denarno odmeno, v konkretnem primeru ni bil dosežen. Davčni organ opiše obvladujoč položaj, ki ga je imel oziroma ga še ima B.B. v obeh družbah ter ga poveže z vsebino Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, ki kljub odloženemu plačilu 10 let vsebuje klavzulo o takojšnjem vpisu spremembe lastnika v sodni register, kar (tudi) sodišče, kljub drugačnim tožbenim trditvam, prepriča o tem, da ne gre pogodbo, ki bi bila običajna med povezanimi osebami. Dejstvo je tudi, da B.B. odsvojitve poslovnega deleža ni prijavil davčnim organom ob sklenitvi pogodbe, temveč da je to storil šele s samoprijavo sedem let po sklenitvi, kar je relevantna okoliščina sama po sebi in so zato tožbeni ugovori v tej zvezi nebistveni za njeno presojo.
Po 135. členu ZDavP-2 se davčni inšpekcijski nadzor začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Tako je bilo po nespornih podatkih spisov storjeno tudi v konkretnem primeru, iz sklepa o začetku postopka pa je v skladu s četrtim odstavkom istega člena razvidno obdobje, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša, vrsta davkov oziroma predmet nadzora, vključno z opozorilom o pravici zavezanca (tožeče stranke), da sodeluje v postopku. Tožeča stranka je bila torej seznanjena z namenom nadzora, kot izhaja iz spisov in izpodbijane odločbe pa je imela v postopku tudi možnost, da se izjavi. Najprej na sestanku z davčnim organom, nakar ji je bila vročena pisna seznanitev, po opravljeni pisni seznanitvi pa zapisnik, na katerega je (v podaljšanem roku) dala pripombe in o katerih se je davčni organ izjavil v izpodbijani odločbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba - sodni izvedenec - tožbena novota
Tožnica ni izkazala verjetnosti za morebiten uspeh v postopku s pritožbo vloženo iz razloga, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Nesporno namreč je, da je sodišče tožnico pozvalo na založitev predujma za sodnega izvedenca, ki ni bil plačan. Nesporno pa je tudi, da je tožnica predlagala opustitev izvedbe dokaza z izvedencem, pri tem pa je predlagala, naj sodišče odloči na podlagi izvedenega dokaznega postopka z vpogledom v listine v spisu in njenim zaslišanjem, kar je Okrožno sodišče tudi upoštevalo.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 121, 121/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - veljavnost gradbenega dovoljenja - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja
Res je uporabno dovoljenje, ki ga je predložila tožnica, pristojni organ pustil v veljavi, vendar to dejstvo ne sanira neizpolnjevanja pogoja, določenega v točki 4.1.8. Javnega razpisa, saj je bilo uporabno dovoljenje izdano na podlagi v času odločanja pristojnega organa veljavne odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja, ki pa je bila v času odločanja toženke razveljavljena. Ustrezen je torej sklep toženke, da tožničina gradnja nima veljavnega gradbenega dovoljenja, ki bi zajemalo stanje naložbe ob vložitvi zahteve za izplačilo, zato je zahtevek za izplačilo zaradi neizpolnjevanja pogojev Javnega razpisa lahko zavrnila v celoti.
ZKme-1 člen 56. ZUP člen 214. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 72.
nepovratna sredstva - obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Vsa relevantna dejanska in pravna vprašanja morajo biti obravnavana že v upravnem postopku ter argumentirana v obrazložitvi izdane odločbe, skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP. Če - kot je to v obravnavanem primeru - razlogi odločitve niso navedeni tako, da je mogoče jasno spoznati za odločitev pomembne dejanske in pravne razloge, odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki daje podlago za odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj zanesljivosti - hramba orožja
V zadevi ni sporno, da je bil tožeči stranki zaradi neustrezne hrambe orožja izdan pravnomočen plačilni nalog zaradi prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1. V posledici tega je bil tudi podan predlog za odvzem orožja in streliva. Ker plačilni nalog, izdan zaradi prekrška, še ni bil izbrisan iz evidence, je tožena stranka pravilno zavrnila dodatne dokazne predloge glede zanesljivosti tožeče stranke, saj upoštevaje navedeno ne bi mogli pripomoči k drugačni ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ, pravico do nakupa določi tako, da ima prednost kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 68. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - begosumnost - Dublinska uredba III
V obravnavani zadevi je ugotovljeno, da so podane okoliščine iz 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, zato se sodišče do milejših okoliščin iz drugega odstavka 68. člena ZTuj-2, na katere je tožena stranka tudi oprla svojo odločitev, posebej ne opredeljuje. Ob ugotovljeni izraziti begosumnosti je pravilna ocena tožene stranke, da z milejšim ukrepom (npr. izvrševanjem ukrepa v azilnem domu) cilj Uredbe Dublin III, ki je v zagotovitvi izvedbe postopka za predajo v skladu s to uredbo, ne bo dosežen in da je zato treba izreči ukrep pridržanja, ki se izvrši v Centru za tujce Postojna, pri čemer je razloge za svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila.
ZMZ-1 člen 20, 28, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - varna izvorna država - očitno neutemeljena prošnja
Tožnik je na osebnem razgovoru navedel, da je v Ljudski demokratični republiki Alžiriji imel zgolj ekonomske težave. Dovolj očitno je tudi, da glede na možnost bivanja v varni izvorni državi pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite tožnik ne izpolnjuje in je zato po presoji sodišča pravilno odločeno, da se tožnikova prošnja, kot prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in ki prihaja iz varne izvorne države, v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne (na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena v povezavi s prvo in drugo alinejo 52. člena ZMZ-1).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - nevarnost pobega - milejši ukrep
Presoja okoliščin konkretnega primera je bila s strani tožene stranke nedvomno opravljena. Tako se v izpodbijanem sklepu ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek, obrazloženo (z obširnim opisom razmer v azilnem domu) pa se ugotavlja tudi, zakaj drugih učinkovitih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja še, da je bila ocena posameznih okoliščin konkretnega primera, ki je razvidna iz obrazložitve sklepa, opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma "nevarnost pobega" iz 68. člena ZTuj-2.
ZUP člen 237, 237/1-7, 339, 14, 15. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 17/1.
Če bi Republika Slovenija v času ugotavljanja, ali okoliščine, ki jih zatrjuje tožnik, opravičujejo uporabo diskrecijske klavzule po členu 17 (1) Uredbe Dublin III, tožnika predala Republiki Hrvaški, bi to po mnenju sodišča pomenilo, da je pristojnost za odločanje dejansko prešla na Republiko Hrvaško, vloga z dne 7. 11. 2017 pa bi izgubila svoj smisel. Republika Slovenija tako tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da so okoliščine za prevzem odgovornosti za obravnavanje prošnje s strani Republike Slovenije podane, tega ne bi mogla več realizirati brez izrecnega strinjanja in sodelovanja tretje države. Tožnik bi se namreč nahajal na območju, kjer suverenost izvršuje druga država, zato Slovenija morebitne odločitve o (ponovnem) prevzemu odgovornosti sploh ne bi mogla enostransko izvršiti. Tožnik pa izvršitve te odločitve v Republiki Hrvaški, ki brez posebne določbe mednarodne pogodbe ni dolžna spoštovati odločb in sodb slovenskih organov, prav tako ne bi mogel doseči. Zato je težko popravljiva škoda in potreba po začasni ureditvi stanja glede spornega razmerja izkazana.
upravni postopek - ničnost odločbe - ugotovitev ničnosti - zahtevek stranke
Tako iz poimenovanja vloge z dne 9. 2. 2017, naslovljene "zahteva za pojasnilo o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku in za izdajo odločbe", kot tudi iz njene vsebine, ni mogoče sklepati, da je z njo tožnica vložila novo zahtevo za denacionalizacijo.
ZUP člen 143, 143/7, 229, 229/2. ZGD-1 člen 3, 3/1-6.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - vročitev odločbe - možnost udeležbe v postopku - samostojni podjetnik - fizična oseba
Tožnica je zahtevo za vročitev gradbenega dovoljenja vložila po izdaji tega dovoljenja, torej v procesni situaciji, ki jo urejata sedmi odstavek 143. člena oziroma drugi odstavek 229. člena ZUP. V obeh primerih je pravica do vročitve odločbe vezana na okoliščino, da bi oseba, ki zahteva vročitev odločbe, morala biti udeležena v upravnem postopku, pa ji ta možnost ni bila dana. Odločanje o vročitvi odločbe taki osebi torej pomeni odločanje o pravici do vstopa v postopek v fazi tega postopka, ko je bila že izdana odločba.
Po četrti točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki jo je organ izdal brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Ker je postopek pravnomočno končan, toženka v okviru tega postopka ni mogla odločati o zahtevi, da se investitorju izda dopolnilno gradbeno dovoljenje za gradnjo na teh parcelah. Investitor pa tudi ni vložil nove zahteve. Kot pravilno opozarja tožnica, je izrek izpodbijane odločbe tak, da ga tudi ne bi bilo mogoče izvršiti, kar je prav tako razlog za ničnost (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
Tožnik, kateremu je bila protipravno kršena katera od ustavnih pravic, ima pravico do odškodnine. Vendar pa sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o taki odškodnini. Po ZUS -1 lahko odloča le o povrnitvi nastale škode v okviru uveljavljanja zahtevka iz drugega odstavka 7. člena ZUS-1 (povrnitev škode, nastale z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta) ter v primerih iz 66. ter 67. člena ZUS-1 (ko sodišče odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v sporu polne jurisdikcije). Izven teh primerov je za odločanje o odškodninskih zahtevkih pristojno sodišče splošne pristojnosti. Odločanje o škodi, nastali zaradi dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, pride v upravnem sporu v poštev le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretni zadevi ni tako, saj se odškodninski zahtevki lahko uveljavljajo v pravdnem postopku.
Stranka oziroma stranski udeleženec je v skladu z ZUP upravičen do povračila stroškov, če je s svojim zahtevkom uspel. Če sta postopka dva in je uspel v obeh postopkih, mu stroški pripadajo v obeh postopkih. Pri tem ni relevantno, ali je stranka vloge pisala z različno vsebino, ali jih je dejansko skopirala in spremenila zgolj številke spisa. Poleg tega tožnica tudi upravičeno opozarja, da je toženka tista, ki je razdelila postopek na dva postopka in so s tem nastali stroški zastopanja v obeh postopkih. To dejstvo ne more iti v škodo tožnici, saj ga ni zakrivila.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriterij - začasna odredba - nesodelovanje stranke v postopku
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dosedanja dejanja v postopku, da je nezakonito prehajal državne meje in po podatkih Eurodac, ki se nahajajo v spisu, pred vstopom v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito na Hrvaškem dne 31. 10. 2017, nato pa Hrvaško samovoljno zapustil še pred odločitvijo o prošnji. Poleg tega je tožena stranka ugotovila tudi, da tožnik v postopku svoje izjave spreminja, kar prav tako kaže na njegovo nesodelovanje v postopku kot kriteriju, ki kaže na tožnikovo begosumnost.
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavljala izpolnjevanje pogoja znatne nevarnosti pobega v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III in sicer glede na objektivne kriterije, ki po stališču Vrhovnega sodišča RS glede na (N) točko 2. člena Uredbe III, ustrezajo okoliščinam iz 68. člena ZTuj-2 in se zato lahko uporabijo v postopku mednarodne zaščite za presojo pojma nevarnosti pobega. Pravilno je ugotovila, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopka za mednarodno zaščito Hrvaško zapustil, čeprav o njegovi prošnji še ni bilo odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.