inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta - načelo zaslišanja strank
Ni sporno med strankama, da parcela 1550/16 ni navedena v pogodbi. Kolikor je šlo pri neuvrstitvi parcele 1550/16 v pogodbo za bistveno zmoto (kot napako volje strank, ki se je nanašala na predmet pogodbe), bi moral tožnik to uveljavljati s primernim pravnim sredstvom, skleniti ustrezno novo pogodbo ali v primeru spora to uveljaviti s tožbo na razveljavitev pogodbe. Ker pa tožnik ni tako ravnal (in tega tudi ne zatrjuje), je organ imel ob predložitvi pogodbe, ki jo je ta predložil kot dokaz pravice do rabe sporne parcele, pravico in podlago, da razlaga pogodbena določila, kot se glasijo (82. člen OZ), in ugotovi, da v pogodbi kot predmet pogodbe ni parcele 1550/16 ter da torej tožnik s pogodbo ni izkazal pravice do sporne rabe te parcele.
nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - meje preizkusa odločbe
Organ (s sklicevanjem na prvi odstavek 67. člena ZUP) pravilno opredelil vlogi kot nerazumljivi (nejasni), saj iz njih, po preučitvi njihove vsebine, ni jasno, kaj je prvotožnica z njimi zahtevala - zoper katere akte je pritožbo vlagala oziroma katero izredno pravno sredstvo.
Na podlagi prvega odstavka 20. člena ZUS-1 sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb. Tako je ravnalo tudi v obravnavanem primeru in preizkusilo izpodbijani sklep glede na tožbene ugovore. Vendar tudi na podlagi tožbenih razlogov ne more zaključiti drugače, kot da je imel organ na podlagi vlog z dne 1. 7. 2016 in 5. 7. 2016, ter z dopolnitvijo z dne 17. 8. 2016, podlago, da je vlogo zavrgel, ker je bila nejasna.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - izrek opomina
V obravnavani zadevi je Agencija odločala v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezani obvezni reviziji ter izrekla ukrep nadzora - opomin. Po 101. členu ZRev-2 Agencija izreče opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
parcelacija - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - domneva strinjanja s predlagano mejo - zapisnik mejne obravnave
Glede na vsebino zapisnika je organ lahko odločil na podlagi fikcije strinjanja tožnika s predlagano mejo. Tako presojo sodišče sprejema, ker je bil zapisnik o mejni obravnavi kot celota voden tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZEN. Sodišče tožnikovim navedbam, da je svojo mejo pokazal, ne sledi. Tožnik je imel možnost podpisati zapisnik in ob podpisu dodati svoje ugovore na vsebino zapisnika, tudi na ugotovitev, da ni pokazal svoje meje. Ob po zakonu vodenem zapisniku mejne obravnave, ki je dokaz o njenem poteku, tožnik ob neaktivnosti, ne more izkazati drugačnega poteka mejne obravnave.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
V konkretnem primeru je sporen rok za vračilo napotnice, oziroma začetek teka tega roka ter s tem povezano vprašanje, kdaj je bila v konkretnem primeru opravljena odobrena storitev BPP. Obseg odobrene BPP je razviden iz odločbe o BPP. Prosilki je bila z odločbo Bpp 738/2015 z dne 21. 12. 2015 dodeljena redna BPP od 30. 9. 2015 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v nepravdnem postopku. Enako izhaja tudi iz napotnice, zato obseg odobrene BPP ne more biti sporen. To pomeni, da je bila storitev po tej napotnici opravljena 3. 6. 2016, torej tistega dne, ko je bil sklep N 221/2015 z dne 9. 5. 2016 vročen tožnici. Tožnica bi tako morala napotnico, ki je bila izdana 21. 12. 2015, toženi stranki vrniti v roku 15 dni po prejemu sklepa, torej 20. 6. 2016. Tožnica je nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasila 24. 6. 2016, priglasila prepozno, zato jo zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičena do plačila opravljenih storitev.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - vrednost kapitala ob odsvojitvi - davčna osnova - naknadna vplačila - osnovni kapital
Skladno z 92. členom ZDoh-2 je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za kapital se po 2. točki 93. člena ZDoh-2 med drugim šteje tudi delež v gospodarski družbi. Davčna osnova od dobička iz kapitala pa je po prvem odstavku 97. člena ZDoh-2 razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - pogoji za odvzem - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
Tožnik je v Poročilu 1 storil kršitve pravil ocenjevanja vrednosti iz 88. člena ZRev-2 in sicer prvi odstavek 91. člena ZRev-2 in Kodeks etičnih načel (odstavka 2.4. a in 2.4. b) in v Poročilu 3 MSOV 102 - Izvajanje, točko 3 in SPS1, točki 2 c in 3 d. Toženka je zaradi kršitev navedenih pravil ocenjevanja vrednosti tožniku utemeljeno izrekla odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca na podlagi prve in druge alineje drugega odstavka 99. člena ZRev-2,16saj je pojasnila, da je njegovo mnenje napačno oz. da je kršil dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Toženka je na podlagi pooblastila iz 100. člena ZRev-2 hkrati izrekla pogojni odvzem dovoljenja ter tožniku določila preizkusno dobo enega leta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba - sodni izvedenec - tožbena novota
Tožnica ni izkazala verjetnosti za morebiten uspeh v postopku s pritožbo vloženo iz razloga, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Nesporno namreč je, da je sodišče tožnico pozvalo na založitev predujma za sodnega izvedenca, ki ni bil plačan. Nesporno pa je tudi, da je tožnica predlagala opustitev izvedbe dokaza z izvedencem, pri tem pa je predlagala, naj sodišče odloči na podlagi izvedenega dokaznega postopka z vpogledom v listine v spisu in njenim zaslišanjem, kar je Okrožno sodišče tudi upoštevalo.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 135. ZDoh-2 člen 90, 132.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodka iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - prodajna pogodba - povezane osebe - navidezni posel - izogibanje plačilu davka
V zvezi s ciljem oziroma glavnim namenom sklenjenega posla - prodaje poslovnega deleža se v odločbi druge stopnje po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji za njegovo sklenitev, osnovni cilj, ki ga ima po določbah OZ prodajna pogodba, to je izguba upravičenj iz naslova imetništva poslovnega deleža v zameno za denarno odmeno, v konkretnem primeru ni bil dosežen. Davčni organ opiše obvladujoč položaj, ki ga je imel oziroma ga še ima B.B. v obeh družbah ter ga poveže z vsebino Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, ki kljub odloženemu plačilu 10 let vsebuje klavzulo o takojšnjem vpisu spremembe lastnika v sodni register, kar (tudi) sodišče, kljub drugačnim tožbenim trditvam, prepriča o tem, da ne gre pogodbo, ki bi bila običajna med povezanimi osebami. Dejstvo je tudi, da B.B. odsvojitve poslovnega deleža ni prijavil davčnim organom ob sklenitvi pogodbe, temveč da je to storil šele s samoprijavo sedem let po sklenitvi, kar je relevantna okoliščina sama po sebi in so zato tožbeni ugovori v tej zvezi nebistveni za njeno presojo.
Po 135. členu ZDavP-2 se davčni inšpekcijski nadzor začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Tako je bilo po nespornih podatkih spisov storjeno tudi v konkretnem primeru, iz sklepa o začetku postopka pa je v skladu s četrtim odstavkom istega člena razvidno obdobje, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša, vrsta davkov oziroma predmet nadzora, vključno z opozorilom o pravici zavezanca (tožeče stranke), da sodeluje v postopku. Tožeča stranka je bila torej seznanjena z namenom nadzora, kot izhaja iz spisov in izpodbijane odločbe pa je imela v postopku tudi možnost, da se izjavi. Najprej na sestanku z davčnim organom, nakar ji je bila vročena pisna seznanitev, po opravljeni pisni seznanitvi pa zapisnik, na katerega je (v podaljšanem roku) dala pripombe in o katerih se je davčni organ izjavil v izpodbijani odločbi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ, pravico do nakupa določi tako, da ima prednost kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost.
ZKme-1 člen 56. ZUP člen 214. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 72.
nepovratna sredstva - obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Vsa relevantna dejanska in pravna vprašanja morajo biti obravnavana že v upravnem postopku ter argumentirana v obrazložitvi izdane odločbe, skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP. Če - kot je to v obravnavanem primeru - razlogi odločitve niso navedeni tako, da je mogoče jasno spoznati za odločitev pomembne dejanske in pravne razloge, odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki daje podlago za odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj zanesljivosti - hramba orožja
V zadevi ni sporno, da je bil tožeči stranki zaradi neustrezne hrambe orožja izdan pravnomočen plačilni nalog zaradi prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1. V posledici tega je bil tudi podan predlog za odvzem orožja in streliva. Ker plačilni nalog, izdan zaradi prekrška, še ni bil izbrisan iz evidence, je tožena stranka pravilno zavrnila dodatne dokazne predloge glede zanesljivosti tožeče stranke, saj upoštevaje navedeno ne bi mogli pripomoči k drugačni ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - nevarnost pobega - milejši ukrep
Presoja okoliščin konkretnega primera je bila s strani tožene stranke nedvomno opravljena. Tako se v izpodbijanem sklepu ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek, obrazloženo (z obširnim opisom razmer v azilnem domu) pa se ugotavlja tudi, zakaj drugih učinkovitih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja še, da je bila ocena posameznih okoliščin konkretnega primera, ki je razvidna iz obrazložitve sklepa, opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma "nevarnost pobega" iz 68. člena ZTuj-2.
ZUP člen 237, 237/1-7, 339, 14, 15. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 17/1.
Če bi Republika Slovenija v času ugotavljanja, ali okoliščine, ki jih zatrjuje tožnik, opravičujejo uporabo diskrecijske klavzule po členu 17 (1) Uredbe Dublin III, tožnika predala Republiki Hrvaški, bi to po mnenju sodišča pomenilo, da je pristojnost za odločanje dejansko prešla na Republiko Hrvaško, vloga z dne 7. 11. 2017 pa bi izgubila svoj smisel. Republika Slovenija tako tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da so okoliščine za prevzem odgovornosti za obravnavanje prošnje s strani Republike Slovenije podane, tega ne bi mogla več realizirati brez izrecnega strinjanja in sodelovanja tretje države. Tožnik bi se namreč nahajal na območju, kjer suverenost izvršuje druga država, zato Slovenija morebitne odločitve o (ponovnem) prevzemu odgovornosti sploh ne bi mogla enostransko izvršiti. Tožnik pa izvršitve te odločitve v Republiki Hrvaški, ki brez posebne določbe mednarodne pogodbe ni dolžna spoštovati odločb in sodb slovenskih organov, prav tako ne bi mogel doseči. Zato je težko popravljiva škoda in potreba po začasni ureditvi stanja glede spornega razmerja izkazana.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 68. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - begosumnost - Dublinska uredba III
V obravnavani zadevi je ugotovljeno, da so podane okoliščine iz 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, zato se sodišče do milejših okoliščin iz drugega odstavka 68. člena ZTuj-2, na katere je tožena stranka tudi oprla svojo odločitev, posebej ne opredeljuje. Ob ugotovljeni izraziti begosumnosti je pravilna ocena tožene stranke, da z milejšim ukrepom (npr. izvrševanjem ukrepa v azilnem domu) cilj Uredbe Dublin III, ki je v zagotovitvi izvedbe postopka za predajo v skladu s to uredbo, ne bo dosežen in da je zato treba izreči ukrep pridržanja, ki se izvrši v Centru za tujce Postojna, pri čemer je razloge za svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila.
ZMZ-1 člen 20, 28, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - varna izvorna država - očitno neutemeljena prošnja
Tožnik je na osebnem razgovoru navedel, da je v Ljudski demokratični republiki Alžiriji imel zgolj ekonomske težave. Dovolj očitno je tudi, da glede na možnost bivanja v varni izvorni državi pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite tožnik ne izpolnjuje in je zato po presoji sodišča pravilno odločeno, da se tožnikova prošnja, kot prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in ki prihaja iz varne izvorne države, v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne (na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena v povezavi s prvo in drugo alinejo 52. člena ZMZ-1).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriterij - začasna odredba - nesodelovanje stranke v postopku
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dosedanja dejanja v postopku, da je nezakonito prehajal državne meje in po podatkih Eurodac, ki se nahajajo v spisu, pred vstopom v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito na Hrvaškem dne 31. 10. 2017, nato pa Hrvaško samovoljno zapustil še pred odločitvijo o prošnji. Poleg tega je tožena stranka ugotovila tudi, da tožnik v postopku svoje izjave spreminja, kar prav tako kaže na njegovo nesodelovanje v postopku kot kriteriju, ki kaže na tožnikovo begosumnost.
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavljala izpolnjevanje pogoja znatne nevarnosti pobega v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III in sicer glede na objektivne kriterije, ki po stališču Vrhovnega sodišča RS glede na (N) točko 2. člena Uredbe III, ustrezajo okoliščinam iz 68. člena ZTuj-2 in se zato lahko uporabijo v postopku mednarodne zaščite za presojo pojma nevarnosti pobega. Pravilno je ugotovila, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopka za mednarodno zaščito Hrvaško zapustil, čeprav o njegovi prošnji še ni bilo odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti
Tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi ni zatrjeval, da naj bi poročilo oddal preko računovodskega servisa, ampak naj bi to storil s pomočjo kmetijsko svetovalne službe. Sodišče pa se tudi ne strinja z drugostopenjskim organom, da se tožnik ne more uspešno sklicevati na telefonski razgovor z delavcem pri prvostopenjskem organu, ki naj bi mu zagotovil, da bo vloga, oddana brez datuma izpolnitve, izpolnila vse zahteve, datum oddaje pa bo naknadno ročno vpisan. Navedene navedbe bi bilo treba preveriti in če bi se ugotovilo, da so resnične, tožniku ne bi bilo mogoče očitati nepravilne oddaje vloge, ne samo zato, kar običajna stranka zaupa nasvetu upravnega organa, ki odloča v zadevi, pač pa tudi zato, ker iz izrecne zakonske določbe 34. člena ZKme-1 izhaja, da lahko organ stranko pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti vloge opozori na pomanjkljivosti tudi po telefonu ali na drug primeren način.
ZUP člen 143, 143/7, 229, 229/2. ZGD-1 člen 3, 3/1-6.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - vročitev odločbe - možnost udeležbe v postopku - samostojni podjetnik - fizična oseba
Tožnica je zahtevo za vročitev gradbenega dovoljenja vložila po izdaji tega dovoljenja, torej v procesni situaciji, ki jo urejata sedmi odstavek 143. člena oziroma drugi odstavek 229. člena ZUP. V obeh primerih je pravica do vročitve odločbe vezana na okoliščino, da bi oseba, ki zahteva vročitev odločbe, morala biti udeležena v upravnem postopku, pa ji ta možnost ni bila dana. Odločanje o vročitvi odločbe taki osebi torej pomeni odločanje o pravici do vstopa v postopek v fazi tega postopka, ko je bila že izdana odločba.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje
Toženka je ravnala pravilno in zakonito s tem, ko obstoja pravice graditi na dostopni poti ni obravnavala kot predhodno vprašanje, temveč se je omejila na ugotavljanje, ali je tožeča stranka uspela izkazati obstoj pravice graditi na katerega od načinov, ki jih izrecno predpisuje ZGO-1.