ZPVPJN člen 2, 48, 49, 60. URS člen 23, 157, 157/2. ZRPJN člen 23, 23/5.
revizija postopka oddaje javnega naročila - odločitev o zahtevi za revizijo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZPVPJN ni prinesel nobene spremembe, zaradi katere ne bi bili več upoštevni argumenti Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča o tem, da odločitve Državne revizijske komisije (DRK) niso upravni akt, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna. Razlogi za spremembo sodne prakse ne obstajajo tudi zato, ker je Sodišče EU v zadevi C-296/15 z dne 8. 6. 2017 izrecno zavzelo stališče, da DRK izpolnjuje merila, na podlagi katerih jo je mogoče šteti za "sodišče države članice" v smislu člena 267 PDEU in je vprašanje, ki ga je komisija v tej zadevi zastavila sodišču, obravnavalo kot dopustno.
Odločitev DRK je dejansko odločitev organa, ki ima v smislu Direktive 2007/66/ES položaj sodišča. Zato je bilo sodno varstvo tožnikoma zagotovljeno. Ne glede na to lahko tožnika, če jima naročnik z nezakonitim ravnanjem povzroči škodo, uveljavljata tudi odškodnino v pravdnem postopku. Zato ne drži, da svojega pravnega položaja ne moreta varovati drugače kot s to tožbo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - sofinanciranje doktorskega študija - povprečna ocena
Kot sledi iz Meril za izbiro kandidatov v 4. točki razpisa, po katerih se poleg uspeha na visokošolskem študiju ocenjuje raziskovalno ali strokovno delo in nagrade, je očitno ravno strokovnost poglavitno merilo za izbiro kandidatov. Strokovnost oziroma strokovno usposobljenost pa nedvomno izkazuje tudi študijski uspeh oziroma dosežene ocene. Na ocene, ki jih je dosegel na magistrskem študiju, kot na relevanten pokazatelj njegove strokovnosti, se nenazadnje sklicuje tožnik v tožbi. Zato ni mogoče slediti tožbenim ugovorom, po katerih je sporni pogoj (zahtevana povprečna ocena) neprimeren, slediti pa tudi ni mogoče ugovorom, po katerih spodbuja neenako obravnavanje študentov in je kot takšen (v zakonskem in ustavnem pogledu) diskriminatoren. Pogoj namreč velja enako za vse kandidate, pri čemer že tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasni tudi, v čem in zakaj je položaj študentov bolonjskega študijskega programa in tistega, ki je veljal pred njim, primerljiv, ter hkrati tožbene navedbe o težavnosti predbolonjskega študija utemeljeno opredeli kot tožnikovo subjektivno oceno, ki ji kot takšni ni mogoče slediti.
ZPNačrt člen 79, 80. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen ...
komunalni prispevek - javno kanalizacijsko omrežje - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - exceptio illegalis
Sodišče je v obravnavani zadevi ugotovilo ne le, da je nezakonita uporaba Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za priklop, ki je bil zakonito opravljen pred njegovo uveljavitvijo, temveč tudi, da je nezakonita določba Odloka, ki to predpisuje. Zato je v skladu z načelom exceptio illegalis uporabo te določbe Odloka zavrnilo. Izpodbijana odločba je bila torej izdana brez pravne podlage v Odloku in v nasprotju z vsebino določb ZPNačrt.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Sodišče se strinja s toženko, da tožnik ni navedel nobenih prepričljivih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je azilni dom zapustil pred vročitvijo zavrnilne odločbe v prejšnjem postopku. Celo več - tožnik ni v zvezi s tem navedel ničesar, temveč se je njegov pooblaščenec v postopku o tej okoliščini pozanimal o podatku iz toženkine uradne evidence, kar je toženka, skupaj s tem podatkom, tudi navedla v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče zato nima nobenega razloga, da ne bi sprejelo sklepanja toženke, ki se opira na podatek iz omenjene uradne evidence, da je toženec odšel iz azilnega doma dan po vročitvi zavrnilne odločbe.
V obravnavanem primeru ni spora o tem, da je tožnikov sin ob prijavi na javni razpis dopolnil 26 let in da je zaposlen in da torej po predpisih, na katere se pravilno sklicujeta oba pristojna organa, tožnikova dolžnost, da sina preživlja, ni podana. Poleg tega je v obrazcu vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v zadostni meri pojasnjeno, kdo se po pogojih razpisa šteje, poleg zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, med druge ožje družinske člane prosilca. Po točki I.3. so to družinski člani, za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja, v opombi k tej točki pa je navedeno, kdo sodi med njih, in ko gre za otroke, so to "otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati - v primeru študija najdlje do zaključka dodiplomskega študija oziroma dopolnjenega 26. leta starosti, v primeru šolanja na visoki stopnji, ki traja pet ali šest let, ali če zaradi daljše bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem otrok šolanja ni končal v predpisanem roku, pa še toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi iz teh razlogov podaljšalo".
ZDavP-2 člen 6, 68, 68/5, 76. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZVVJTO člen 2, 6. ZUP člen 185.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje - posojilo - gotovina - vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - vračanje vlaganj v omrežje - tožbena novota - zaslišanje priče
Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je uredil ZVVJTO. Zakon je v 6. členu posebej uredil situacijo, ko je lokalna skupnost neposredno za druge (zainteresirane občane, ki so z lastnim delom in sredstvi prispevali k izgradnji objektov in naprav) sklepala pravne posle z namenom pridobitve telefonskega priključka. Lokalno skupnost je zavezal, da v določenem roku po sklenitvi pisne poravnave z državnim pravobranilstvom ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine objavi seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci (prvi odstavek) in da s predpisom, ki ga izda v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona, podrobneje določi način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh sredstev (drugi odstavek). Višina nakazil, ki so bila na obravnavani pravni podlagi opravljena drugim dejanskim končnim upravičencem, se v izpodbijani odločbi ne ugotavlja. Brez nje pa presoje, da gre pri spornih izplačilih za zneske, ki presegajo sorazmerni delež vračila, ki pripada tožeči stranki oziroma možu tožeče stranke kot dejanskima končnima upravičencema, ni mogoče preizkusiti.
Odločitev, da se dokaz ne izvede, je v izpodbijani odločbi utemeljena z ugotovitvijo, da se pisna izjava predlagane priče ne razlikuje od izjave tožnice, kar je glede na njuno domnevno prijateljstvo pričakovano, predlagano zaslišanje pa ocenjeno kot nepotrebno, ker bi bila ustna izjava povsem enaka že podani pisni izjavi priče. Sodišče se z navedenimi razlogi ne strinja, saj je dokaz mogoče zavrniti kot nepotreben za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja le v primeru, če je dejstvo, ki se z njim dokazuje, že dokazano. Ali bo in kaj bo posamezna priča na zaslišanju izjavila drugače ali več od tega, kar je navedla že v svoji v pisni izjavi, pa v naprej ni mogoče vedeti, še zlasti ob upoštevanju določb 185. člena ZUP, po katerih se priča opozori na dolžnost govoriti resnico in na posledice krive izpovedbe, po katerih se pričo izpraša o okoliščinah, ki se tičejo njene verodostojnosti kot priče v zadevi, za katero gre, zlasti pa o njenem razmerju do strank, in po katerih se od priče ne zahteva le, da pove, kar ji je o zadevi znano, temveč se ji o zadevi postavljajo vprašanja, katerih namen je razjasniti nejasnosti in preizkusiti pričino verodostojnost.
ZUreP-1 člen 95, 95/1, 100, 100/1, 108.. ZUP člen 43, 43/2. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-6.
razlastitev - stranka v postopku - ločitveni upnik - pravni interes (pravna korist) za tožbo - zavrženje tožbe
V zvezi z vprašanjem, ali bi tožnik lahko imel status stranke kot imetnik stvarne pravice (ker bi bil ločitveni stečajni upnik), je ugotoviti, da se v prvi fazi postopka, ko se odloča, ali so podani pogoji za začetek razlastitvenega postopka, o usodi teh pravic ne odloča.
Družba z omejeno odgovornostjo je samostojna pravna oseba, ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Položaj družbenika zato tožnika ne upravičuje do vloge stranke (stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijanega akt) in v tej poziciji tožnik tudi ne more utemeljiti pravnega interesa za udeleževanje postopka razlastitve oziroma za sodelovanje v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Ker je tožnica deloma uspela v pravdni zadevi in je sredstva tudi pridobila v izvršilnem postopku, sta izpolnjena pogoja iz 48. člena ZBPP, ki sta podlaga za vračilo stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke
Zaradi osrednje razlikovalne vloge lahko povprečni potrošnik sklepa, da je kasnejša znamka različica starejše znamke oziroma, da so proizvodi kasnejše znamke del proizvodov predhodne znamke.
Sodišče sodi, da je potrebno upoštevati, da gre za sorodne proizvode. Posamezen proizvajalec praviloma proizvaja več tovrstnih proizvodov in ne zgolj enega, v tem primeru pa se seveda prodajajo v isti embalaži, saj je njen namen razlikovanje blaga enega proizvajalca od drugega. Vsa sredstva imajo isti namen in istega ciljnega potrošnika.
ZIL-1 člen 6, 6/1, 44, 44/1, 44-6, 44/1-f, 101, 102. ZASP člen 11, 14, 15. ZUS-1 člen 20, 54.
znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov - zmeda v javnosti - avtorska pravica - tožbena novota
Ker si znaka nista podobna, ne bo prišlo do zmede v javnosti in povezovanja prijavljenega znaka s tožnikovo blagovno znamko.
Tožnik zatrjuje, da je avtor slikovnega dela svoje znamke, ki pa ga je prijavitelj uporabil pri prijavljenem znaku, s čimer je posegel v tožnikove avtorske pravice (moralne in materialne). Bistveno pri presoji tega ugovora je (in kar tudi izhaja iz izpodbijane odločbe ter odgovora na tožbo), ali gre pri spornem slikovnem delu prijavljenega znaka sploh za takšno podobnost s slikovnim delom znaka tožnika, da bi zaradi tega lahko prišlo do kopiranja tega slikovnega dela tožnikovega znaka, ki je po tožnikovem zatrjevanju njegovo avtorsko delo, in s tem do kršitve njegove avtorske pravice. Sodišče se strinja z oceno organa, da si znaka nista podobna, in to ne v celoti, kot tudi ne v - za tožnika spornih - slikovnih delih. Ker pa si nista podobna, do kršitve (zatrjevane) avtorske pravice ni moglo priti. S tako presojo in posledičnim zaključkom pa organ zato za priznanje avtorske pravice tudi ni postavljal nobenih dodatnih pogojev, saj je presojo moral in jo tudi je opravil po relevantnem zakonu, torej po ZIL-1.
akontacija dohodnine - odkup odpadnih surovin - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prodaja premičnine
Dohodki, doseženi s prodajo zbranega odpadnega materiala, pridobljenega z aktivnostjo zbiranja, pri čemer ne gre za trajno opravljanje te aktivnosti, se obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje - prenehanje pogodbe
Da tožniku soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano, med strankama postopka ni sporno. Prav tako ni sporno, da je bil sporni objekt postavljen v letu 2008, to je pred uveljavitvijo ZCes-1. Pred tem je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal ZJC, in sicer v 68. členu. Sodišče meni, da je inšpekcijski organ pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC, razen posameznih določb, izrecno naštetih v drugem odstavku 123. člena ZCes-1, ki pa se ne nanašajo na pogoje oglaševanja. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa posebnega režima za objekte, postavljene pred 1. 7. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To pomeni, da bi tožnik za sporni objekt moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev upravne odločbe
Organ za BPP ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja, kot tudi ne razlogov, ki so glede na to ugotovljeno dejansko stanje narekovali ugoditev prošnji prosilca glede na citirani prvi, drugi in tretji odstavek 24. člena ZBPP, konkretno, kakšno je pričakovanje prosilca, kakšni so njegovi izgledi za uspeh (pri tem pa seveda upoštevati obliko in obseg dodeljene BPP), zakaj je zadeva pomembna za prosilcev osebni in socialno-ekonomski položaj, ter razloge, ki so organu narekovali obliko in obseg dodeljene BPP glede na 26. člen ZBPP.
izobraževanje odraslih - soglasje ministrstva - zmanjšanje obsega vpisa dijakov - obseg sodne presoje - izvrševanje upravne funkcije
Sodišče je v primerih, ko presoja zakonitost aktov, ki po sami definiciji niso upravni akti, vendar so izdanih v okviru izvrševanja upravnih nalog, pri sodni presoji zadržano.
Sodna presoja zakonitosti soglasja in sklepa je zadržana glede vprašanja kriterijev za določitev števila vpisnih mest. Sodišče pristojnemu organu pušča široko polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ali diskriminatorna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - občasni neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
Subvencija kot dohodek iz kmetijske dejavnosti ter dohodek iz naslova prodane živine predstavljata občasna, neperiodična dohodka v smislu četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre, ki se upoštevata pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. Navedena dohodka je tožnik prejel v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre), zato se ta dohodka v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevata v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pripravljalna vloga - kilometrina - obrazložitev odločbe
Že iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da so se priznali stroški v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, v odgovoru na tožbo pa tožena stranka dodatno pojasni, da je pri odmeri nagrade upoštevala višino tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na zahtevek na ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in plačila plač ter drugih pravic iz delovnega razmerja. Podatki v spisu potrjujejo, da se je tožba v delu, ki se je nanašala na plačilo odškodnine, izločila in se vodi pod številko Pd 141/2016, in da postopek v tej zadevi še ni bil zaključen. Zato se sodišče strinja, da tožena stranka ni mogla odločati o teh stroških in jih tudi ne upoštevati pri odmeri nagrade tožniku.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu, v delu, ki se nanaša na merilo 6, ne pojasni in ne konkretizira razlogov za zavrnitev vloge tožeče stranke. Iz ugotovitev obeh ocenjevalcev izhaja, da naj bi tožeča stranka v finančnem načrtu presegla najvišji možni znesek za sofinanciranje, kot je bil opredeljen v Javnem razpisu. Tožena stranka pa ne zaključi in ne pojasni ali je omenjeno razhajanje v višini zgolj nekaj centov (ključni) razlog, zaradi katerega je bila vloga tožeče stranke zavrnjena. Prav tako še tožena stranka različnih ugotovitev obeh ocenjevalcev ni opredelila, pač pa jih je zgolj povzela. Tako vsebinski razlogi za izpodbijani sklep sploh niso pojasnjeni.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odločanje o pritožbi - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik v tožbi pravilno opozarja, da je drugostopenjski organ v obrazložitvi utemeljeval, da pritožba ni utemeljena, vendar pa o tem v izreku ni odločil. Če dispozitiv ni popoln, je odločba nezakonita, čeprav se da iz njene obrazložitve razbrati, kako je bila rešena pritožba. Podana je torej kršitev iz 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, saj drugostopenjski organ ni ravnal po pravilih postopka in je to vplivalo na zakonitost odločbe (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
Tožnik je ob vložitvi tožbe pravni interes izkazoval, vendar pa mu je zaradi drugostopne odločbe, s katero je bila prvostopna odločba v celoti odpravljena, prenehal. Tožnikova obveznost ne obstoji več, torej ne obstoji več tudi pravni interes za odločanje o tožnikovem izpodbojnem zahtevku zoper to odločbo.