Pogodba o distribuciji je mešana pogodba tako z elementi prodajne kot agencijske pogodbe. Niti za prvo niti za drugo pa zakon za njeno veljavnost ne predpisuje obličnosti. Morebitna pisna distribucijska pogodba tako služi le lažjemu dokazovanju njene vsebine. To pa ne pomeni, da obstoja pogodbe ni mogoče dokazovati na drug način. Pritožnik zato utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni izčrpalo vsega ponujenega dokaznega gradiva in ni zaslišalo direktorja tožeče stranke. To zaslišanje je zavrnilo z neobrazloženo vnaprejšnjo dokazno oceno, da z njim tožeča stranka ne bo uspela oziroma "bo obstoj ustnega dogovora težko dokazala". Pri tem se je sklicevalo na vsebino sporočila R. P. z dne 6. 6. 2018, ne da bi navedlo konkretno vsebino sporočila, ki je sodišče odvrnila od izvedbe dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke. Prav z navedenim sporočilom je namreč tožeča stranka dokazovala priznanje tožene stranke o obstoju ustnega dogovora.
Ker je prvostopenjsko sodišče neargumentirano (kot izhaja iz gornjih razlogov) zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem direktorja tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka dokazovala obstoj ustnega dogovora o ekskluzivni prodaji, je tožeči stranki odvzelo možnost (celovitega) obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015721
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/2, 19/4.
naložitev plačila pravdnih stroškov - odmera stroškov pravdnega postopka - umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - izpolnitev zahtevka - kriterij potrebnosti stroškov - priglasitev stroškov - preizkus utemeljenosti zahtevka - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - stečajna masa - višina nagrade odvetnika - brezplačna pravna pomoč
Zmotno je stališče pritožnika, da bi morali toženci, ker je tožnik v postopku osebnega stečaja in vtoževani stroški predstavljajo stroške stečajnega postopka, zahtevati njihovo poplačilo iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje je stroške postopka pravilno naložilo v plačilo tožniku, način njihovega poplačila pa ne sodi v izrek sodne odločbe, ampak bo predmet nadaljnjih postopkov (stečajnega oziroma morebitnega izvršilnega postopka).
Pri umiku tožbe ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen in potreben. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti. Za presojo, ali je dolžan v predmetni zadevi tožnik zaradi umika tožbe tožencem povrniti njihove stroške postopka na prvi stopnji, je ključno vprašanje, ali je bil njegov tožbeni zahtevek izpolnjen. Prvo toženec in tretje toženka primarnega tožbenega zahtevka nista ne izpolnila niti priznala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne njegove potrebnosti. Podredna tožbena zahtevka pa je tožnik vložil iz previdnosti. To pa pomeni, da je bil glede njiju stroškovni riziko v celoti na njegovi strani.
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - vzdrževanje javne ceste - vzdrževalec ceste - zapora ceste - pasivna legitimacija - dokazna ocena
Ker tožnica ni uspela dokazati nastanka škodnega dogodka, niti odgovornosti tožene stranke za zaporo poplavljenih ulic, je odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka - odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - pogodbena kazen
Ugotovitev insolvenčnosti mora temeljiti na konkretno ugotovljenih zapadlih terjatvah, ki jih družba ni bila sposobna poravnati oziroma na konkretnih dejstvih, subsumiranih pod abstraktno določbo 14. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je navedlo določbo 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Na stališče, da je breme dokazovanja, da dolžnik ni insolventen, prav na tem dolžniku, pritožbeno sodišče ponavlja svoje stališče iz sklepa I Cp 940/2017, da morajo biti dolžniku najprej predočene konkretne terjatve, da je dolžan dokazovati sposobnost njihove poravnave. Abstrakten očitek insolventnosti ne zadošča.
lahka telesna poškodba - dejansko stanje - pomanjkanje dokazov - dejanje ni dokazano - oprostilna kazenska sodba
Pri oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje upoštevalo zgolj navedbo oškodovanca in priče. Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni zadosti kritično ocenilo izpovedbe priče ter premalo upoštevalo izpovedbo obdolženčeve sosede, je utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00015478
ZUreP-1 člen 93, 93/3. EZ-1 člen 473, 473/5, 473/6. ZNP člen 37, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177. ZPP člen 224, 224/1, 360, 360/1.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - javna listina - omejitev lastninske pravice v javnem interesu - pravica do izjave - pravica do izjave v nepravdnem postopku - pravica do izjave v postopku o sodnem depozitu - stroški postopka o sodnem depozitu
Ob odločanju o dovolitvi sodnega depozita sodišče ne presoja obstoja predpostavk za omejitev lastninske pravice nasprotne udeleženke. Njene navedbe v zvezi s tem, ali so izpolnjeni pogoji za vodenje upravnega postopka kot nujnega, ali je izkazana javna korist po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1, ali je predlog vložila upravičena oseba, ali je služnost pravilno predlagana, ali je bila nasprotna udeleženka o upravnem postopku že obveščena, ali je znesek položenega depozita kot odškodnina ustrezen, in, ali je dejavnost predlagateljice, v zvezi s katero je predlagana ustanovitev služnosti v javno korist, zdravju škodljiva, za odločitev v obravnavani zadevi zato niso odločilne. Nasprotnega udeleženca se pozove, da se izjavi o depozitu, šele, ko je ta dovoljen in položen, do izdaje sklepa o dovolitvi sodnega depozita pa je postopek enostranski.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-1, 407, 407/1, 407/1-1, 407/1-2, 407/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - pravočasno navajanje dejstev
Dejstva, ki jih zatrjuje pritožnica, bi utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljala pravočasno, tj. v pravočasno vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje bi v tem primeru izpodbijani sklep smelo izdati šele po pravnomočno zavrženem ali zavrnjenem ugovoru. Ker pa pritožnica ugovora proti odpustu obveznosti ni vložila, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - direktna tožba oškodovanca - neravnine - namakalni sistem
Čeprav višina razpršilca oziroma njen dvig nad travnato površino, ni bil zatrjevan, pa že vpogled fotografije (priloga A5) omogoča sklepanje, da je razpršilec toliko dvignjen nad travnato površino in takšne oblike (kar pa je bilo zatrjevano), da predstavlja oviro, ki ni nekaj vsakdanjega in običajnega na urejeni travnati površini ob hiši, po kateri se stanovalci in obiskovalci prosto gibljejo in zaradi katere utemeljeno lahko pride do izgube ravnotežja in posledično padca, če stopimo nanjo.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 12, 12/1, 13, 14, 15, 16, 17.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sodna odločba o nespornem zahtevku
Sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kot je bil izdan v obravnavani zadevi in zoper katerega dolžnik ni ugovarjal, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
ZFPPIPP člen 49, 121, 121/1. ZPP člen 18, 319, 319/1.
postopek osebnega stečaja - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - pristojnost za postopek osebnega stečaja - mednarodna pristojnost
ZPP res določa, da se sodišče, če za odločitev ni pristojno sodišče Republike Slovenije, izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, kar lahko stori med postopkom. To pravilo se v postopkih zaradi insolventnosti uporablja zgolj smiselno. Za postopek osebnega stečaja pa po oceni višjega sodišča smiselna uporaba narekuje, da je to mogoče le med predhodnim postopkom zaradi insolventnosti, torej najkasneje do pravnomočnosti sklepa o začetku postopka. Čim pa postane sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti pravnomočen, pa to ni več mogoče, saj pravnomočnega (končnega) sklepa, izdanega v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, ni več mogoče razveljaviti, razen ob dovoljenih preizkusih tega sklepa, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Navedenega ne more spremeniti niti navedba o sprožitvi postopka proti RS pred ECJ v Luxemburgu.
postopek v sporu majhne vrednosti - pogodba o pripoznavi in obročnem odplačevanju dolga - pisna pripoznava zastarane obveznosti - pretrganje zastaranja
Pri pisni pripoznavi zastarane obveznosti nastopijo enaki učinki kot pri pretrganju zastaranja.
obnova postopka - odškodninska odgovornost - kavzalnost - nova dejstva in novi dokazi
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenim stališčem, da obnova postopka ni utemeljena, če je razlog za obnovo postopka le v novih dejstvih in dokazih, ki se nanašajo na protipravnost kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, ne pa tudi na škodo. Drži, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi elementa škoda, vendar, kar je bistveno, je sodišče prve stopnje ta razlog v sodbi podalo le obiter dictum. Sicer pa pri tem vprašanju ne gre za vprašanje obstoja škode, kot to zmotno zatrjuje pritožnica, temveč za vprašanje zapadlosti škode.
V uvodu zamudnega sklepa ni identifikacijskih podatkov pravdnih strank iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP, kot to zahteva določba drugega odstavka 324. člena ZPP. Čeprav sodišče prve stopnje ni navedlo EMŠO pravdnih strank oziroma vseh njunih identifikacijskih podatkov, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 324. člena ZPP, ker to ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost zamudnega sklepa. Namen identifikacijskih podatkov iz 180.a člena ZPP v uvodu odločbe je v določitvi pravdnih strank med katerimi je tekel spor in za katere velja odločba. Tožena stranka med postopkom na prvi stopnji ničemur ni ugovarjala, pa tudi v pritožbi ne navaja, da tožnik ni njen bivši mož I. C. iz S. Š. oziroma da ona ni njegova bivša žena I. Š. R.. Nobenega dvoma ni med kom je tekel spor in za koga velja izpodbijani sklep o motenju posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00017555
OZ-UPB1 člen 932, 933. ZPP člen 254.
zavarovalna pogodba - prijava zavarovalnega primera - nastanek škodnega dogodka - fingirana prometna nesreča - dopolnitev izvedenskega mnenja
Že sama neskladja med tem, kar trdi in izpoveduje tožnik in med tem, kar navaja zavarovanka toženke v prijavi zavarovalnega primera (priloga B12 spisovnega gradiva), zatrjevanega nastanka škodnega dogodka ne podpirajo. Zato ugotovitve v postopku postavljenega izvedenca prometne stroke, da način trka, kot ga zatrjuje tožnik, ne ustreza ugotovljenim in vidnim poškodbam vozil oziroma, da poškodbe na obeh vozilih v obsegu, obliki in intenziteti ne sovpadajo, zgolj dodatno potrjuje pravilnost ocene izvedenega dokaznega postopka, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik.
V fazi preizkusa terjatev se upravitelj izreka o tem, ali priznava ali prereka prijavljeno terjatev. Iz stolpcev priznanih in prerekanih terjatev končnega seznama terjatev izhaja, da upravitelj upnikove terjatve ni prerekal. V stolpcu »Opombe in/ali obrazložitev prerekanih terjatev« napisano pa se ne nanaša na obstoj ali višino prijavljene terjatve, temveč gre za zapis razveznega pogoja, ki je opredeljen v tretjem odstavku 296. člena ZFPPIPP, tj. za zapis okoliščin, ki bodo pomembne šele ob poplačilu upnikove priznane terjatve.
vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega deleža - terjatev do zapuščine - terjatev do zapustnika - napotitev na pravdo
Toženka je v zapuščinskem postopku zatrjevala, da je prišlo do prikrajšanja njenega nujnega deleža. Ker je obstajal med sodedičema (pravdnima strankama) spor glede obstoja in višine terjatve iz naslova pogrebnih stroškov in terjatve do zapustnice iz naslova pomoči oziroma posojila, je zapuščinsko sodišče postopek prekinilo in (med drugim) tožnika napotilo na pravdo zaradi dokazovanja, da ima do zapuščine terjatev v znesku, ki je višji od 5.494,75 EUR. Tožnik te terjatve v zapuščinskem postopku ne izterjuje, temveč zgolj zahteva njeno upoštevanje pri obračunski vrednosti zapuščine. Kot je bilo že omenjeno, je bil v zvezi s tem napoten na pravdo, kjer je svoja pravna upravičenja pravilno uveljavljal z ugotovitveno tožbo. Nepravilno je torej pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje tako oblikovanemu tožbenemu zahtevku ne bi smelo priznati pravnega varstva in da bi tožnik to svojo terjatev lahko uveljavljal zgolj v posebnem, od zapuščinskega postopka povsem ločenem postopku.
ZZK-1 člen 40, 40/1.. ZGO-1 člen 2, 21, 211, 212, 213, 214.. ZJC člen 3.. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 2/1-38.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa - nepremičnina s statusom javnega dobra - javna cesta - nekategorizirana pot - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Z odločbo občinskega organa ni opredeljen status javne ceste, pač pa nekategorizirane javne poti. Ta nima statusa javne ceste in ne gre za javno cesto kot grajeno javno dobro.
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 83, 83/4, 371, 371/1, 371/1-2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev dokazov - seznanitev z nedovoljenim dokazom - izločitveni razlog - izločitev senata
Izločeni dokazni viri so takšne vsebine, da so lahko vplivali na odločitev sodišča prve stopnje. Pritožnik tako upravičeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki je predlog za izločitev predsednice senata in sodnikov porotnikov zavrglo in predloga vsebinsko sploh ni presojalo. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da bi pritožniki lahko svoj predlog na glavni obravnavi dne 25.1.2018 ponovili, saj se je takrat zaradi poteka časa glavna obravnava začela znova, dokazi so bili iz spisa že izločeni, zadevo pa je obravnavala ista predsednica oziroma senat, ki je sodeloval v postopku do izločitve dokazov. Ne glede na izostanek zagovornikovega ponovnega predloga za izločitev sodnika, pa bi sodišče prve stopnje moralo postopati v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP.
Tožniki so trdili, da jim toženec ni izročil vsega denarja po posojilnih pogodbah, temveč je del denarja, ki ga je dvignil s svojega računa, istega dne oziroma kasneje položil na svoj drug račun. V zvezi s tem so predlagali poizvedbe pri toženčevi banki. Sodišče prve stopnje dokaza ni izvedlo niti ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo. V takem primeru je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožniki konkretizirano uveljavljajo. Ker gre za kršitev, ki jo je lahko pritožbeno sodišče odpravilo samo, je opravilo poizvedbe pri banki, nato pa dokaz izvedlo na pritožbeni obravnavi. Ker dokaz ni potrdil tega, kar so tožniki trdili, je njihovo pritožbo zavrnilo.
Za obstoj očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo ne zadošča le primerjava čistih vrednosti, temveč se nesorazmernost lahko odraža tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzema prikrajšana stranka. Vendar teh v obravnavanem primeru ni.
Toženec je uspel dokazati, da sta tožnika dejansko prejela 190.000 EUR na podlagi dveh posojilnih pogodb. Ni šlo za to (kot so trdili tožniki), da sta podpisala potrdila o prejemu tega zneska zaradi stiske.
Pojma zapadlosti terjatve ne gre enačiti s pojmom izvršljivosti odločbe davčnega organa. Ta odločba je kot izvršilni naslov (le) dokaz za obstoj prednostne terjatve.
Z odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije, Finančne uprave Republike Slovenije, so bili obračunani prispevki za socialno varnost za obdobje od 1. 9. 2012 do 20. 6. 2014, torej prispevki, ki so nastali pred več kot enim letom od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine, to je 16. 11. 2017. Zakon o davčnem postopku zavezuje zavezanca za prispevke za socialno varnost iz prvega odstavka 352. člena, da mora predložiti obračun prispevkov za socialno varnost in plačati prispevke za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, če ni z zakonom drugače določeno. Na tej podlagi torej 15. dne v mesecu zapadejo v plačilo prispevki za pretekli mesec.