KZ-1-UPB2 člen 226, 226/1, 226/2, 240, 240/1, 240/2.. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim ravnanjem - zakonski znaki
Ključno za obstoj kaznivega dejanja po drugem odstavku 226. člena KZ-1 je, da nastanek insolventnosti dolžnika in nato njegov stečaj kronološko in vzročno-posledično šele sledita storilčevim izvršitvenim ravnanjem, s katerimi poslabšuje dolžnikovo premoženjsko stanje. Storilčeve izvršitve ali opustitve morajo biti dovolj močan, neposredni oziroma poglavitni vzrok za nastanek dolžnikove insolventnosti in nato njegov stečaj. Ne bo šlo torej za obravnavano kaznivo dejanje, če je bil dolžnik insolventen že pred storilčevimi izvršitvenimi ravnanji. Insolventnosti kot prepovedane posledice pri tem ne gre enačiti z zakonskim znakom, po katerem mora storilec posamezna prepovedana dejanja izvrševati z vedenjem, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - letni dopust - izraba letnega dopusta - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniki so s tem, ko so kljub temu, da so vedeli, da jim je tožena stranka načrtovano izrabo letnega dopusta odklonila in so kljub izrecnemu pozivu tožene stranke, da se spornega dne zglasijo na delo, v spornem obdobju neupravičeno izostali z dela, naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršili svoje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zlasti 34. člen ZDR-1, ki delavcu nalaga spoštovanje delodajalčevih navodil. Zato je imela tožena stranka utemeljen razlog za izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnikom iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00018693
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje v novem postopku ni naredilo presoje verjetnosti obstoja terjatve, ker je zaključilo, da zaradi neobstoja druge predpostavke to ni potrebno. Tak zaključek sodišča prve stopnje sicer ni pravilen, vendar navedeno ni vplivalo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni izkazal obstoja nevarnosti težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), v nobenem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi začasni odredbi, ker morata biti oba pogoja po prvem odstavku in 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ podana kumulativno.
Tožnik ni konkretiziral, še manj pa verjetno izkazal zatrjevano predpostavko po drugem odstavku 272. člena ZIZ, prav tako pa ni navajal, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno. Namen začasne odredbe je zagotoviti začasno varstvo individualne pravice, torej zavarovanje tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v sodnem sporu in ne morebitnih bodočih terjatev delavcev. Tožnik bi moral navajati in verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - predlog za kazenski pregon - vzročna zveza
Za dejanje, ki sta ga obtožba in sodba opisali pod točko I/2 in opredelili kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, oškodovanec ni pravočasno podal predloga za kazenski pregon, zato ga obdolžencu obtožba tudi ne bi smela očitati.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda po izvensodni poravnavi - nova škoda po sklenitvi poravnave - naknadna škoda - isti historični dogodek - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kršitev razpravnega načela - znova opravljena glavna obravnava - kršitev materialnoprocesnega vodstva - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve - obstoj nove škode - obseg in višina škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri razmejitvi, katera škoda je nova, je treba najprej izhajati iz pravnoposlovne volje pravdnih strank, ki je bila izražena v obliki sklenjene poravnave. Tako ni odločilen zgolj objektivno (ne)predvidljiv razvoj oziroma zaplet poškodbe z vidika medicinske znanosti.
Kljub temu, da so tožnikove težave v smislu poškodbe vezi v desnem palcu obstajale že od škodnega dogodka dalje, se zanje tedaj ni vedelo. To velja tako objektivno, tj. za stroko (zdravnike), še toliko bolj pa za laičnega tožnika, zato je bila njegova poškodba vezi, kot se je razvila naknadno, nedvomno za vse presenetljiva, nova in zunaj dometa sklenjene poravnave.
Sodišče je tožbeni zahtevek presojalo tudi z vidika določb OZ o družbeni pogodbi, ter ob upoštevanju določbe 994. člena OZ, ki ureja korist in izgubo družbenikov, pravilno ocenilo, da iz razloga, ker tožnica ni podala trditev o tem, kolikšni so bili prispevki (v odstotku) posameznega družbenika v poslu, ter ker ni bilo mogoče izračunati, kakšna je bila izguba in kolikšen delež izgube bremeni posameznega izmed njih (in torej tudi toženca kot družbenika), tožbeni zahtevek tudi na podlagi družbene pogodbe ni utemeljen.
skupno premoženje bivših zakoncev - obseg skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - plačilo kredita po razvezi - najem kredita - poplačilo celotne kupnine - skupni dolg zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - povračilni zahtevek - najem posojila brez soglasja zakonca
Odplačevanje obrokov kredita iz lastnih sredstev enega zakonca po razvezi zakonske zveze ne spreminja deležev na skupnem premoženju, lahko pa (razvezani) zakonec, ki je plačal skupni dolg iz svojega (posebnega) premoženja, zahteva od drugega zakonca povračilo tistega, kar presega njegov delež dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016508
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - poškodba v pretepu - način nastanka poškodb - nastanek škodnega dogodka - dokazna ocena sodišča - verodostojnost izjave stranke - dokaz z izvedencem - fizični napad - huda telesna poškodba - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - razžalitev dobrega imena - vzročna zveza - soprispevek k nastanku škode
Skladno z ustaljeno sodno prakso se posameznik, ki je verbalno žaljen, ne sme odzvati z uporabo fizične sile. Tožnik ni prispeval k nastanku poškodb. Dokazni postopek ni potrdil, da bi tožnik začel prepir z verbalnim konfliktom, temveč obratno – pričel ga je toženec.
Tožnik je v tožbi navajal, da ne bo mogel več opravljati svojih življenjskih dejavnosti enako kot pred poškodbo, te trditve pa so se v dokaznem postopku (izvedenec, zaslišanje tožnika) potrdile. Zahteva, da bi moral tožnik izrecno zatrjevati in izpovedati, da duševno trpi, ker ne more opravljati osebne higiene in se oblačiti, kot je to počel pred škodnim dejanjem, je pretirana in neživljenjska.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor se šteje za umaknjen - strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Strokovna sodelavka je odločila, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen zaradi neplačila sodne takse, omenjeni sklep pa po svoji naravi ne predstavlja vmesnega procesnega sklepa niti drugega sklepa oziroma dejanja, za kar je pooblaščen strokovni sodelavec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016700
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP-UPB3 člen 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Navedba, da je račune sprva plačeval, nato pa kljub pravilno izpolnjenim obveznostim računov, ki jih ni zavrnil, ni plačal, kljub temu, da je ob zapadlosti prvega računa imel dovolj sredstev za plačilo, ne predstavlja konkretizacije, na kakšen način naj bi obdolženec oškodovanca preslepil. Preslepitvenega namena pa ne konkretizirajo niti nadaljnje trditve v opisu, da je kasneje (29. 8. 2011) podpisal stanje odprtih postavk in je na pozive direktorice oškodovane družbe plačilo še naprej obljubljal (nazadnje 27. 2. 2013) in da se kasneje na klice in opomine več ni odzival ter iz zaposlitve pridobljenih sredstev ni namenil niti za delno poplačilo dolga, temveč gre le za opis okoliščin, nastalih po tem, ko se pogodba ni več izvajala, ne pa pri izvajanju pogodbe, na podlagi katere so bili računi izdani in niso bili plačani, kot se mu očita, torej v obdobju od 8. 9. 2009 do 12. 4. 2010.
OZ člen 169, 179. ZPP člen 216, 216/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
neposlovna odškodninska odgovornost - presoja višine denarne odškodnine - lažji zvin vratne hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stroški prevozov na zdravljenje
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva, kot tudi škodo zaradi obrabe vozila.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 1.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - intenzivnost strahu - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - izgubljen zaslužek - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba na podlagi Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče z dne 4. 5. 1971 pri odločitvi uporabiti pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča - torej pravo Republike Hrvaške. Pri odločanju o obsegu škode in višini odškodnine je zato utemeljeno upoštevalo Zakon o obveznim odnosima (ZOO), Orientacijske kriterije za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 29. 11. 2002 (Orientacijski kriteriji) in sodno prakso hrvaških sodišč.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
SZ-1 člen 24, 24/5. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 409. OZ člen 1019, 1019/3, 1022.
lastnik stanovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - stroški dobave toplote - osebni stečaj dolžnika - regresna terjatev - odpust obveznosti dolžnika - poroštvo - poroštvena obveznost
Skladno z 252. členom ZFPPIPP, ki določa, da pravne posledice stečaja nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer določeno drugače, postopek osebnega stečaja nad toženko na tožničino regresno terjatev ne more vplivati. Na njeno regresno terjatev tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki določata, da ta učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku določeno drugače, ne učinkuje, saj učinkuje le za terjatve nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 26. 1. 2015. Ob navedenem se za neutemeljene izkažejo pritožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za istovetnost denarnih terjatev in da na regresno terjatev tožnice, ki jo uveljavlja v tem postopku, učinkuje odpust obveznosti.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - grožnja - sila - napaka volje - nedopustna grožnja - neveljavnost sporazuma
Nedopustno grožnjo naj bi predstavljale besede "ali podpišeš ali pa se bomo kje drugje pogovarjali", vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik navedenih besed sploh ni dokazal, da pa tudi v primeru, ko bi bile take besede izrečene, ne predstavljajo pravno nedopustne grožnje. Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje po 45. členu OZ, zaradi katere bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven.
ZDR-1 člen 132, 132/1, 200, 200/3.. ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/1, 24, 24/5, 25, 33.. ZUJF člen 179, 179/1, 179/3.. ZPIZ-2 člen 429.
odpravnina - starostna upokojitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina ob upokojitvi - direktno sodno varstvo
Tožnica je v tem sporu zahtevala plačilo razlike iz naslova odpravnine ob upokojitvi. Takšno denarno terjatev lahko delavec, ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZJU, uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1, saj je dopustno direktno sodno varstvo.
Ker je tožnica minimalne pogoje za starostno upokojitev pridobila 30. 12. 2016 in ji je s tem dnem prenehalo tudi delovno razmerje, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnila pogoj iz tretjega odstavka 179. člena ZUJF in je upravičena do odpravnine v višini treh povprečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - oškodovanec kot tožilec - nekonkretizirana navedba
Kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 se lahko stori le z obema oblikama naklepa, torej tedaj, ko se storilec zaveda svojega dejanja in ga hoče storiti (direktni naklep), ali ko se storilec zaveda, da lahko stori dejanje, pa v to privoli (eventualni naklep). Opis dejanja, kot ga vsebujeta obtožni predlog in njegova dopolnitev po pravilni presoji sodišča prve stopnje glede tega ni dovolj konkreten in jasen, pa je zato pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da iz njega niso razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ki bi ga naj storil osumljeni. Iz opisa ne izhaja, da naj bi osumljenec naklepno poškodoval osebni avto oškodovanca kot tožilca. V opisu je navedeno zgolj to, da bi naj osumljenec, ko se je peš odpravil proti poštnemu nabiralniku, pritrjenemu na vhodna vrata hiše M. 26, z levo nogo (v predelu od stopala do stegna) zadel v brizgalko za pranje levega žarometa osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na navedenem naslovu. Tak opis dopušča tudi nehoteno poškodbo osebnega avtomobila.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - intenzivni primarni strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v osebnostno pravico - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pri tožniku ni šlo zgolj za prestrašenost ali zaskrbljenost, pač pa za strah, ki je bil dovolj intenziven, da je porušil njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik je s svojim ravnanjem posegel v tožnikovo duševno integriteto, pri čemer je do groženj s smrtjo ob uporabi imitacije pištole prišlo na tožnikovem domu, kjer je utemeljeno pričakoval zasebnost in varnost.
Tožnik neutemeljeno meni, da bi bilo pri odmeri pravdnih stroškov potrebno upoštevati, da je uspel z zavrnitvijo pobotnega ugovora. Gre namreč zgolj za sredstvo obrambe tožene stranke (ne samostojen tožbeni zahtevek), katerega funkcija je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka in ki bi ga bilo v zvezi s stroškovno odločitvijo mogoče upoštevati kvečjemu v primeru, če bi bila stranka z njim uspešna. Povedano drugače, pri uspehu z zavrnitvijo pobotnega ugovora ne moremo govoriti o uspehu v smislu uspeha v postopku, saj ta v ničemer ne vpliva na vtoževani tožbeni zahtevek oziroma višino prisojenega zneska.
ZD-B člen 212.. ZZZDR-UPB1 člen 51, 51/1.. ZPP člen 181, 181/3.
obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Tožnika sta s tožbo, naj se ugotovi terjatev zapustnika do njune sodedinje in naj se ji naloži vrnitev tega zneska v zapuščino, zasledovala pravno varstvo v korist vseh dedičev in ne le v lastno, zato ni razloga, da njuna udeležba v postopku ne bi zadoščala.
Predmet obravnavanja je sicer razmerje, ki je izvorno obligacijsko pravne in ne dednopravne narave, vendar gre za spor med dediči o obsegu zapuščine.
Težnja Zakona o dedovanju je, da se vsa sporna razmerja med dediči rešijo že med zapuščinskim postopkom in preprečijo nepotrebne naknadne pravde.
Tožnika v tej pravdi pravilno zasledujeta cilj, naj se terjatev zoper dedinjo realizira z vrnitivijo denarja v zapuščino.