ZDR-1 člen 132, 132/1, 200, 200/3.. ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/1, 24, 24/5, 25, 33.. ZUJF člen 179, 179/1, 179/3.. ZPIZ-2 člen 429.
odpravnina - starostna upokojitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina ob upokojitvi - direktno sodno varstvo
Tožnica je v tem sporu zahtevala plačilo razlike iz naslova odpravnine ob upokojitvi. Takšno denarno terjatev lahko delavec, ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZJU, uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1, saj je dopustno direktno sodno varstvo.
Ker je tožnica minimalne pogoje za starostno upokojitev pridobila 30. 12. 2016 in ji je s tem dnem prenehalo tudi delovno razmerje, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnila pogoj iz tretjega odstavka 179. člena ZUJF in je upravičena do odpravnine v višini treh povprečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece.
OZ člen 169, 179. ZPP člen 216, 216/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
neposlovna odškodninska odgovornost - presoja višine denarne odškodnine - lažji zvin vratne hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stroški prevozov na zdravljenje
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva, kot tudi škodo zaradi obrabe vozila.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 1.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - intenzivnost strahu - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - izgubljen zaslužek - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba na podlagi Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče z dne 4. 5. 1971 pri odločitvi uporabiti pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča - torej pravo Republike Hrvaške. Pri odločanju o obsegu škode in višini odškodnine je zato utemeljeno upoštevalo Zakon o obveznim odnosima (ZOO), Orientacijske kriterije za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 29. 11. 2002 (Orientacijski kriteriji) in sodno prakso hrvaških sodišč.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - oškodovanec kot tožilec - nekonkretizirana navedba
Kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 se lahko stori le z obema oblikama naklepa, torej tedaj, ko se storilec zaveda svojega dejanja in ga hoče storiti (direktni naklep), ali ko se storilec zaveda, da lahko stori dejanje, pa v to privoli (eventualni naklep). Opis dejanja, kot ga vsebujeta obtožni predlog in njegova dopolnitev po pravilni presoji sodišča prve stopnje glede tega ni dovolj konkreten in jasen, pa je zato pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da iz njega niso razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ki bi ga naj storil osumljeni. Iz opisa ne izhaja, da naj bi osumljenec naklepno poškodoval osebni avto oškodovanca kot tožilca. V opisu je navedeno zgolj to, da bi naj osumljenec, ko se je peš odpravil proti poštnemu nabiralniku, pritrjenemu na vhodna vrata hiše M. 26, z levo nogo (v predelu od stopala do stegna) zadel v brizgalko za pranje levega žarometa osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na navedenem naslovu. Tak opis dopušča tudi nehoteno poškodbo osebnega avtomobila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016880
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. OZ člen 1019, 1019/3. ZPP člen 189, 189/3.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - obrazloženost ugovora - porok in plačnik - litispendenca
Ker se je dolžnik v predmetni zadevi zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik terja preostanek dolga po kreditni pogodbi hkrati od njega in od kreditojemalca. Vendar pa je treba upoštevati, da upnik preostanek dolga po kreditni pogodbi istočasno uveljavlja v dveh sodnih postopkih, saj je vložil dva predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako zoper kreditojemalca, kot tudi zoper solidarnega poroka. Upnik je v izvršilnem postopku zoper kreditojemalca v pretežnem delu uspel in je tako pridobil izvršilni naslov zoper kreditojemalca. Če bi sodišče za isto terjatev ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo tudi zoper solidarnega poroka, bi tako upnik pridobil dva izvršilna naslova za isto terjatev. Posledično bi upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov isto terjatev v izvršilnem postopku lahko izterjeval tako zoper kreditojemalca kot tudi zoper solidarnega poroka, s tem pa bi bila podana nevarnost dvojnega poplačila oziroma neupravičene obogatitve upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016355
ZIZ člen 268, 272, 272/2, 273. ZPP člen 186. ZZK-1 člen 13, 63.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - konkretizirana nevarnost - ustrezno sredstvo zavarovanja - zaznamba pravnih dejstev - delitev parcele - priviligirana sprememba tožbe
Za izkaz obstoja nevarnosti mora upnik dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pritožnik ni izkazal takšne konkretizirane nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode (ki bi bila v čem več od tega, da vsak lastnik lahko razpolaga s svojo stvarjo) v zvezi s predlogom za prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine. Nameravana parcelacija v ničemer ne izkazuje nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. To, kar lahko tožena stranka naredi v pravnem prometu s sedanjo parcelo, lahko naredi tudi s taisto nepremičnino, razdeljeno na več parcel.
V zemljiško knjigo je mogoče zaznamovati le tista pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi vsakršne uradne ali neuradne delitve ter spremembe pravnega statusa nepremičnine ni eno od tistih pravnih dejstev, ki jih je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018388
ZVD člen 9, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kontradiktornost postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega nadzora
Ugotavljanje postopka čiščenja stroja ob asistenci zaposlenih pri L. d. d. oziroma nadrejenih tožniku, ne more pomeniti nepristranskega ugotavljanja dejstva. Tožnik je že v tožbi, tožena stranka pa večkrat med postopkom, predlagala izvedenca za te stroje, ki naj ugotovi pravilno čiščenje stroja in odgovori na tožnikove trditve, da stroja ni bilo mogoče očistiti drugače, kot ga je čistil sam. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.
V nadaljevanju postopka naj tudi sodišče ugotovi, ali lahko opravi ogled na kraju samem ob tožnikovi prisotnosti glede na višino in dostop do vsipnika. V primeru, da bo sodišče ugotovilo, da so delavci in tožnik stroj čistili napačno, delodajalec tožnika pa opustil dolžni nadzor, je treba razmišljati v smeri deljenja odgovornosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 163. ZPP člen 365, 365-1.
izrek sklepa - obrazložitev sklepa o dedovanju - pravni interes - čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - podlaga za izračun sodne takse - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Stranke oziroma udeležence postopka zavezuje samo tisti del odločitve, ki postane pravnomočen, to je izrek, zato imajo pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ne zavezujoča za stranke. Za vložitev pritožbe zoper obrazložitev tako stranka nima pravnega interesa in je treba takšno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov - dobra vera - nedobrovernost - konkurenca pravnih naslovov - predmet pogodbe
Le če je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. V obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bili tožnikovi pravni predniki nedobroverni, ampak obratno, da toženi stranki dobre vere tožniku in njegovim pravnim prednikom ni uspelo izpodbiti.
Nepremičninski agent (tako kot notar) ni mogel preveriti, če so predmet prodaje tudi nepremičnine, ki niso zajete v pogodbi, so pa pogodbene stranke prepričane, da so predmet prodaje.
ZIZ člen 40c, 42a, 42a/1. ZIZ-L člen 70. ZPP člen 25.
evropski nalog za izvršbo - pristojnost - spor o pristojnosti - sprememba zakona
Za odločanje o upnikovem predlogu za potrditev sklepa o izvršbi kot evropskega naloga za izvršbo je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.
Splošno pravilo ZIZ-L je, da se postopki nadaljujejo in končajo po določbah spremenjenega zakona.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko izdela izvedensko mnenje v skladu z nalogami, ki mu jih je naložilo sodišče s sklepom o postavitvi. Glede presoje, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z njim strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum
Ustavno sodišče je že v odločbi Up-2094/06 izrecno izpostavilo, da obrazložena pobuda policije in predlog državnega tožilstva preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da utemelji obstoj zakonskih razlogov za uvedbo ukrepa (odreditev hišne preiskave), zato bi moral preiskovalni sodnik v predmetni kazenski zadevi v odredbah za hišne preiskave navesti konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so osumljenci storili kaznivo dejanje tihotapstva. Pritožnica se sklicuje na v času izdaje odredb za hišne preiskave veljavno sodno prakso, vendar pa s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Ustavno sodišče je namreč v odločbi Up-1006/13 ocenjevalo (ne)ustreznost obrazloženosti odredb za hišno preiskavo z dne 15. 12. 2009 in 16. 12. 2009, ki sta bili torej izdani v časovno primerljivem obdobju kot odredbe v predmetni kazenski zadevi oziroma, "v skladu s tedaj obstoječo sodno prakso" ter presodilo, da nista izpolnjevali ustreznega standarda obrazloženosti sodne odločbe. Tudi okoliščina, da je bil preiskovalni sodnik, ki je izdal sporne odredbe, natančno seznanjen z vsebino že pridobljenih dokazov, pravilnih zaključkov izpodbijanega sklepa ne more omajati. Namen obrazložitve sodne odredbe je v tem, da se lahko z naknadno kontrolo preizkusi sodnikova presoja o obstoju pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave (odločba Up-1006/13), česar pa, zaradi pomanjkljivosti obrazložitve, obravnavane odredbe za hišno preiskavo ne omogočajo.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda po izvensodni poravnavi - nova škoda po sklenitvi poravnave - naknadna škoda - isti historični dogodek - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kršitev razpravnega načela - znova opravljena glavna obravnava - kršitev materialnoprocesnega vodstva - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve - obstoj nove škode - obseg in višina škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri razmejitvi, katera škoda je nova, je treba najprej izhajati iz pravnoposlovne volje pravdnih strank, ki je bila izražena v obliki sklenjene poravnave. Tako ni odločilen zgolj objektivno (ne)predvidljiv razvoj oziroma zaplet poškodbe z vidika medicinske znanosti.
Kljub temu, da so tožnikove težave v smislu poškodbe vezi v desnem palcu obstajale že od škodnega dogodka dalje, se zanje tedaj ni vedelo. To velja tako objektivno, tj. za stroko (zdravnike), še toliko bolj pa za laičnega tožnika, zato je bila njegova poškodba vezi, kot se je razvila naknadno, nedvomno za vse presenetljiva, nova in zunaj dometa sklenjene poravnave.
poslovna goljufija - preslepitveni namen - blokada računa - prezadolženost družbe - delo na črno
Preslepitev in preslepitveni namen sta v izpodbijani sodbi določno konkretizirana in opis vsebuje vsa odločilna dejstva, tako da je obdolženki tudi omogočil učinkovito obrambo, sodišču pa pravilno pravno vrednotenje obdolženkinega ravnanja in sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da gre le za civilno pravno razmerje, ki nima zakonskih znakov obdolženki očitanega kaznivega dejanja in da je oškodovanec kazenski postopek izkoristil zgolj za to, da bi mimo izvršilnega postopka prišel do poplačila domnevnega dolga.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - predlog za kazenski pregon - vzročna zveza
Za dejanje, ki sta ga obtožba in sodba opisali pod točko I/2 in opredelili kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, oškodovanec ni pravočasno podal predloga za kazenski pregon, zato ga obdolžencu obtožba tudi ne bi smela očitati.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - najem neprofitnega stanovanja - pogoji in kriteriji - primerno stanovanje - lastnik nepremičnin - pogoji za odpoved najemne pogodbe
Lastnik, ki oddaja neprofitno stanovanje, sme odpovedati najemno pogodbo, če ima najemnik neprofitnega stanovanja v lasti primerno stanovanje ali stanovanjsko stavbo.
Želje in prioritete najemnika neprofitnega stanovanja, ki ima v lasti za življenje v njem primerno stanovanje, ne morejo pretehtati nad dolžnostjo lastnika neprofitnega stanovanja oddati tako stanovanje upravičencem do najema stanovanja za neprofitno najemnino.
ZD člen 52. ZPP člen 181, 181/1. OZ člen 86, 86/1.
nujni dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba - mešana pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vmesni ugotovitveni zahtevek - pasivna legitimacija
V ponovljenem postopku bo moralo sodisce prve stopnje izhajati iz pogodbenih določil in ugotoviti ali ob sporazumni ocenitvi preživljalskih obveznosti na 55.000 EUR sporna pogodba v celoti predstavlja odplačno pogodbo ali pa gre za mešano odplačno in darilno pogodbo. Če bo ugotovilo, da gre delno za darilo, bo moralo ugotoviti vrednost darila, glede na to, da tožnica zaradi prikrajšanja nujnega deleža zahteva vračilo darila v zapuščino. Sodišče bo moralo upoštevati, da se pri vračunanja darila dediču v njegov dedni delež, to oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016850
ZPPŽP člen 18, 19. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost železniškega prevoznika - objektivna odgovornost - nesreča pri vstopanju na vlak - škodni dogodek - telesna poškodba - trditvena podlaga - dejansko stanje - pritožbene novote - dokazna ocena - ekskulpacijski razlog
Odgovornost prevoznika v železniškem prometu za potnika zaradi nastalih telesnih poškodb je objektivna. Vendar je prevoznik v konkretnem primeru dokazal, da je do tožničine poškodbe prišlo zaradi njenega napačnega ravnanja, ko je roko vstavila v okvir vrat toaletnih prostorov, ko je ravno takrat vrata odprl drugi potnik in jo poškodoval.
Za primere (med katere spada tudi konkretni), ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje zato nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška. Za čas pred uveljavitvijo SPZ pa mora biti posest dobroverna ali dobroverna in zakonita v smislu določb ZTLR, pri čemer je s prehodno določbo iz drugega odstavka 269. člena SPZ glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobroverno lastniško posestjo po SPZ.
Posest je dobroverna, če ima posestnik pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
Ker je toženka uspela dokazati, da tožnik že ob začetku gradnje ni bil v dobri veri, saj ni bil v opravičljivi zmoti, da gradi na parceli 844/1, je jasno, da tudi po 11. 3. 1993, ko je prišlo do lastninjena nepremičnine 851/3 in ta ni bila več v družbeni lastnini, ni mogel biti v dobri veri, da je lastnik spornega dela te parcele. Lastninske pravice zato niti po letu 1993 ni priposestvoval.
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču (to je - glede na čas gradnje - pravnega pravila paragrafa 418 ODZ). Po stališču teorije in sodne prakse so te določbe veljale le za gradnjo na zemljišču, ki je bilo v zasebni lasti.