1. Delavec ima možnost in pravico terjati izplačilo premalo izplačane plače vsakokrat po prejemu plačilne liste za posamezni mesec in po izplačilu plače. Njegovo nevedenje o tem, da je dobival nižjo plačo od predvidene, ne vpliva na zastaranje. Z zastaranjem preneha delavčeva pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
2. Obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata ne pomeni pretrganja zastaranja v zvezi s terjatvijo na izplačilo premalo izplačanih plač. Takšno obvestilo ne pomeni pisne pripoznave dolga v smislu 1. odst. 366 čl. ZOR. V obvestilu je opredeljena le upravičenost tožnikov do lastniškega certifikata, zato je to obvestilo mogoče šteti le kot del izvedbe z zakoni in podzakonskimi akti urejenega lastninskega preoblikovanja državnega premoženja.
Delavec (tožnik) ni dolžan delodajalcu (tožencu) povrniti stroškov postopka, kadar umakne tožbo v sporu v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. V individualnem delovnem sporu v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja ni mogoče uporabiti splošnih pravil o priznanju stroškov postopka, ki jih določata določbi 156. in 158. člena ZPP, temveč je potrebno uporabiti specialno ureditev iz 22. člena ZDSS, po kateri trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka.
Če po pobotu terjatev tožnika in tožene stranke ostane nepobotana terjatev tožnika iz naslova zakonskih zamudnih obresti, mora sodišče tožbenemu zahtevku v tem delu ugoditi. Sodišče je s tem, ko je v izreku sodbe najprej ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke iz naslova zakonskih zamudnih obresti, v nadaljeanju pa zavrnilo celoten tožbeni zahtevek, zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Ker delavec z zamujanjem in neprihajanjem na delo ni pokazal zanesljivosti in odgovornosti pri opravljanju delovnih nalog, kar spada v okvir strokovnosti vodstvenega delovnega mesta, je komisija za oceno poskusnega dela delavca upravičeno ocenila z negativno oceno. Zaradi negativne ocene poskusnega dela je delavcu delovno razmerje prenehalo v skladu z zakonom.
Neizbrani kandidat nima sodnega varstva za primer, ko izbrani kandidat ni izpolnjeval pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta. V tem primeru ne gre za spor o kršitvi zakonske prepovedi diskriminacije, za katerega daje ZDR neizbranemu kandidatu pravico do sodnega varstva.
ZTPDR člen 27. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 62.
starejši delavec
62. člen KPVI velja tudi za starejše delavce, ki delajo krajši oziroma skrajšani delovni čas. Ker je tožnica delala s skrajšanim delovnim časom 4 ure, je potrebno 62. člen KPVI interpretirati v skladu z načelom sorazmernosti, kot to določa 27. člen ZTPDR. Tožnica je tako pridobila pravico do zmanjšanja učne obveznosti za eno uro tedensko.
Sodišče se mora opredeliti do kršitev, ki so delavcu v postopku očitane. Ni dovolj ugotovitev, kaj je delavec storil, potrebno je ugotoviti, ali je s tem ravnanjem izpolnjen dejanski stan očitanih kršitev. Če sodišče potrdi sklep disciplinskega organa, pa se hkrati ne opredeli do očitanih kršitev (ne ugotovi, ali je tožnik za vse očitane kršitve odgovoren), pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
V izreku je sodišče prve stopnje tam navedeni znesek stroškov naložilo v plačilo tožeči stranki, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je situacija obratna in da je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Pravnomočna pa postane zgolj tista odločitev (tako v sodbi kot tudi v sklepu), ki je vsebovana v izreku, ne pa tudi v njegovi obrazložitvi.
Diskriminacije ne predstavlja ravnanje delodajalca, ki za prosto delovno mesto izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Tudi sicer v primeru uveljavljanja kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec odgovarja le odškodninsko po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni, da neizbrani kandidat v sodnem sporu lahko uveljavlja le odškodninski zahtevek.
sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - ugovor
Zoper sklep o dovolitvi novega izvršilnega sredstva (in predmeta) izvršbe ima dolžnik sicer pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu (in predmetu) izvršbe.
neupravičena pridobitev - pooblastilo za poroštveno zavezo - akceptni nalog
Po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka vtožuje vrnitev plačanega zneska iz vnovčenih nalogov ni uporabilo določbe 211. člena ZOR, ki bi jo moralo uporabiti, kot je ugotovilo, da je tožeča stranka dopustila prenos sredstev s svojega računa na račun tožeče stranke, ne da bi se temu upirala ali nasprotovala, čeprav je njen zakoniti zastopnik vedel, da ga poroštvena izjava ne more zavezovati, ker je ni podpisal. Tožena stranka pa je veljavno sprejela izpolnitev, ki jo je za kreditojemalca opravila tožeča stranka. Zato tožeča stranka nima pravice od tožene plačanega zahtevati nazaj.
Po določbi 3. odst. 46. čl. takrat veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte določi za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ. Odločba območne geodetske uprave pa ni odločba za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa, zato ni mogoče reči, da je bilo z navedeno odločbo določeno funkcionalno zemljišče. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato lahko upoštevalo le podatke navedene v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta in raba parcel, to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzamejo tudi v zemljiški knjigi.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice
Ker sta bila dva pomožna objekta, dva lesena provizorija, rastlinjak in ostale premične stvari na nepremičnini že v času, ko je tožnik nepremičnine kupil na javni dražbi, ne gre za vznemirjanje lastnika.
ZPP člen 277, 277/1, 428, 428/2. ZVO člen 16, 16/5. ZTLR člen 70, 80. ZV (1981) člen 2, 2/1, 54, 54/3.
motenje posesti - rok za vložitev odgovora na tožbo - javno dobro pribrežno zemljišče - soposest - motenje soposesti
Stranka, ki je bila z napačnim pozivom zavedena v zmoto glede dolžine roka za odgovor na tožbo v sporu zaradi motenja posesti, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Na javnem dobru nihče ne more pridobiti posesti in torej tudi nihče na njem ne more uživati posestnega varstva. Posest stvari ima, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo, to tisti, ki stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga. Javno dobro je namenjeno splošni rabi, torej rabi vsakogar pod enakimi pogoji. Zato na njem ni mogoče pridobiti nikakršnih individualnih pravic, tudi ne pravice posesti. Seveda pa posestnega varstva ni mogoče odreči, če javna površina dejansko izgubi lastnost, značaj in namen javnega dobra.
Soposestnik v medsebojnih razmerjih z drugimi posestniki uživa posestno varstvo, če eden od njih onemogoča (oziroma znatno otežkoča) drugega v dotedanjem načinu izvrševanja dejanske oblasti na stvari, ki je v soposesti.