SKPG člen 44, 44/4. Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva člen 42, 42/4-4.
solidarnostna pomoč - nesreča pri delu
Po določbi 42. člena kolektivne pogodbe med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 20/91) pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru daljše bolezni. Odsotnost zaradi daljše bolezni je tudi taka odsotnost, ki je posledica nezgode na delu.
Delavec v obdobju bolniškega staleža res prejema 100-odstotno nadomestilo plače, vendar ne prejema dejanske plače, kot če bi delal, saj ne prejema plače iz naslova učinkovitosti oz. stimulativnega dela.
vrnitev v prejšnje stanje - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku v gospodarskih sporih ni mogoče dati ustno na zapisnik pri sodišču. Ker Zakon (o obligacijskih razmerjih) za odstop terjatve s pogodbo ne določa pismene oblike, ni treba, da stranki svoje soglasje za sklenitev cesijske pogodbe izrazita z njenim podpisom.
Kadar je že dovoljena izvršba z rubežem, hrambo in prodajo vseh dolžnikovih premičnin, ni dovoljena začasna odredba s hrambo posameznih od teh premičnin, ker bo namen zavarovanja dosežen z opravo izvršbe.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373, 373-2. ZOR člen 600, 600.
pogodba o delu - listina - aktivna legitimacija
Predmet Pogodbe št. 1/95 je bila izdelava, prevoz in montaža opreme (tj. blagajniških pultov in druge vgradne opreme) na objektu ter montaža tipske opreme, katero bodo dobavili drugi dobavitelji (1. člen pogodbe). To pa predstavlja predmet pogodbe o delu (600. člen ZOR), ne pa gradbene pogodbe, kot zmotno zatrjuje tožena stranka. Glede na naravo, obseg in zahtevnost namreč ne gre za takšna dela, da bi jih lahko šteli za gredbena dela.
Za nakupno komisijo je značilno, da komisionar kupuje blago za svojega komitenta, toda v svojem imenu. Zato je on tisti, ki nastopa proti prodajalcu kot kupec. Zaradi navedenega lahko prodajalec zahteva plačilo samo od komisionarja, in ne od njegovega komitenta. Ta je namreč v pravnem razmerju samo s komisionarjem, in sicer na podlagi komisijske pogodbe, ne pa s prodajalcem.
KZ člen 134, 134/1-3, 134, 134/1-3. ZKP člen 373, 373.
ugotovitev dejanskega stanja - dejanje oškodovanca - vzročna zveza
Če se očitno vinjeni oškodovanec neprimerno obnaša do obdolženca, ki ga zaradi tega odrine tako, da oškodovanec pade po tleh in se hudo telesno poškoduje, je podana krivdna oblika nezavestne malomarnosti.
Tožnik, ki umakne tožbo mora povrniti nasprotni stranki stroške. Te obveznosti je prost le, če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Če namreč toženec šele med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna in zato mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dal povoda za tožbo. Glede dolžnikovega upravičenja po 274. čl. ZIP (oziroma 279. čl. ZIZ) navedeno pomeni, da upnik predlaganega sredstva zavarovanja ni opravičil in se je v okviru dispozicije s svojim predlogom oziroma zahtevkom odrekel presoji njegove utemeljenosti. Nasprotna ugotovitev bi bila mogoča le v primeru, da bi predlog za zavarovanje umaknil zaradi in takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka, katerega varstvo je z začasno odredbo predlagal.
Sodišče dovoli, vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Navedeno pomeni, da mora predlagatelj izkazati razlog za zamudo, sodišče pa mora oceniti, ali je ta razlog upravičen.
Odvetnik je fizična oseba, ki opravlja intelektualne storitve kot svoboden poklic in zanj ne veljajo predpisi kot za gospodarske subjekte. Ker ne gre za gospodarski spor oziroma izvršbo je sodišče pravilno odmerilo upnikove izvršilne stroške.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ne držijo dolžnikove ugovorne navedbe, da naj predlog za izvršbo ne bi vseboval naložitvenega dela v smislu 1. odst. 41. čl. ZIZ. Vse ostale ugovorne navedbe se navezujejo na zgoraj opisane dejansko in pravno napačne trditve, zato so neutemeljene tudi te.
Postopek na prvi stopnji se konča, ko sodišče meritorno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka s sodbo in ne šele, ko odločba postane pravnomočna, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo dne 14.9.1998, kar je pred uveljavitvijo novega ZPP dne 14.7.1999, je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti določila ZPP iz leta 1977, kot v pritožbi utemeljeno navaja tožeča stranka.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
V postopku sodišče ni dovolilo izvršbe na konkretne premične stvari, zato splošno ugovarjanje na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenih naslovih, ni upošteven ugovorni razlog. Če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe na premičnine pa taka navedba ne pomeni ovire. Dolžnik namreč le zatrjuje, da premičnin nima, ne pa, da bi bile le-te v konkretnem primeru iz izvršbe izvzete, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1. URS člen 34, 35, 39, 39/2, 34, 35, 39, 39/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pravica do zasebnosti je pravica do skritosti osebnega življenja. Skrito naj bo vse, kar spada v osebno in družinsko življenje in kar posameznik ne želi, da se odkrije ali ima interes na tem, da se ne odkrije (podrobneje v Finžgar, Osebnostne pravice , str. 122). Informacija, ki jo je objavila toženka je nedvomno takšna, da je tožnica imela interes, da se ne odkrije. Zato je za odločitev o tem zahtevku ugotavljanje, ali je informacija v članku resnična ali ne, nepomembno.
stečajni postopek - prijava terjatve - napotitev na pravdo - sklep o napotitvi na pravdo - pravni interes
Napotitveni sklep pravni interes predpostavlja, zato pravdno sodišče stranki, ki je bila napotena na pravdo, pravnega interesa zaradi pomanjkanja ne more odreči. To velja tudi v primeru, če je napotitveni sklep nepravilen.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.
ZIZ člen 290, 290/1, 290/2, 292, 290, 290/1, 290/2, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 104, 104.
izvršitelj - stroški izvršilnega postopka - predujem za izvršilne stroške - vpis v register
Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma za izvršiteljeve stroške upniku je preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - naslov dolžnika
Dolžnik v ugovoru ne pojasni, zakaj naj zaradi izdaje računa z napačnim naslovom ne bi bil dolžan plačati, niti izrecno ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.