Zavarovanec zaradi izgube kritne pravice iz zavarovanja v regresnem razmerju do zavarovalnice, ki je izplačala odškodnino, ne more biti v slabšem zavarovanju, kot bi bil v odškodninskem razmerju do oškodovanca. Če je oškodovanec delno sam kriv za škodo, je upravičen le do sorazmernega plačila.
Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakona o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca za izbiro med dvema možnostima (ali za odvzeto nepremičnino lastniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino ali plača odškodnino), od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo. Le po naravi stvari je odškodnina možna v primeru, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča. Glede določitve denarne odškodnine pa velja, da je pri tem pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti
Spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT, so po določbah ZPP tako imenovani spori majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopku v sporih majhne vrednosti se mora, zato da bi postopek čimpreje končal, dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji. V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, sodbe se ne more izpodbijati zaradi nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL44857
ZOR člen 813, 813. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 443, 443/1, 458, 458/1.
pogodba o posredovanju - provizija - spor majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti se mora, zato da bi se postopek čimprej končal, dejansko stanje razčistiti že na prvi stopnji. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da med pravdnima strankama pogodba o posredovanju ni bila sklenjena (ne v pisni ne v ustni obliki), saj med strankama ni obstajal dogovor o tem, da bo tožeča stranka za toženca karkoli posredovala.
Če stranka vloži podpisano pritožbo z navedbo, zoper katero sodbo jo vlaga, ne navede pa, v katerem delu in iz katerih razlogov sodbo izpodbija, sodišče prve stopnje takšno pritožbo pošlje sodišču druge stopnje, to pa jo v delu, v katerem stranka ni uspela, preizkusi glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.
ZKP člen 370, 370-4, 374, 374/1, 370, 370-4, 374, 374/1.
izrek zapora ali pogojne obsodbe
Ker zaradi preteklega kaznovanja zaradi mnogo hujšega kaznivega dejanja zoper premoženje velja obtoženec za specialnega povratnika ter ob tem podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil celo v času pogojnega odpusta večkrat obravnavan zaradi kršitev javnega reda in miru, izrek pogojne obsodbe za novo storjeno kaznivo dejanje velike tatvine po čl. 212/I KZ v zvezi s čl. 25 KZ, ni na mestu. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi državnega tožilca in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožencu izreklo 5-mesečno zaporno kazen.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da terjatev, ki je predmet izvršbe, ne obstoji, saj je v poslu nastopal samo komisionar in ni prevzel odgovornosti za družbo X & Y iz Romunije, ki svoje obveznosti ni izpolnila. S tem je dolžnik navedel pravno pomembna dejstva, s katerim je ugovor utemeljil. V zvezi z zatrjevanim pa je sodišču predložil tudi dokaze (račun in izvozno carinsko deklaracijo). Zato je dolžnikov ugovor obrazložen.
ZPP člen 117, 117/4, 120, 120/1, 117, 117/4, 120, 120/1.
vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožena stranka ni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za odgovor na tožbo ni istočasno tudi odgovorila na tožbo, kar je procesna predpostavka za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je treba njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru oporekal višini terjatve. Trdil je, da se izterjevani znesek ne ujema s podatki po njegovi dokumenaciji. Hkrati z ugovorom je sodišču predložil tudi vso dokumentacijo, ki jo ima v zvezi s poslovanjem z upnikom in z njo podkrepil svoje ugovorne navedbe, da "podatki niso točni" in da se znesek dolga ne ujema. Ker je navedel pravno pomembna dejstva in predložil dokaze, je ugovor moč šteti za obrazložen.
Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodbe ni mogoče izpodbijati. Listino bi morala tožeča stranka predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
izvršilni postopek - ugovor zoper sklep - neutemeljen ugovor
V primeru ugovora zoper sklep o predhodni odredbi se smiselno uporabljata 2. odst. 54. čl. in 3. odst. 58. čl. ZIZ. Zato se ugovor, za katerega sodišče prve stopnje oceni, da je neutemeljen, odstopi višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ne izhaja to, kar se trdi v predlogu. Predlagatelj bi moral dokazati, da je razdružitev do drugega solastnika že opravljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, ki so pomembna za odmero odškodnine in tožniku za utrpele škodne posledice prisodilo pravično denarno odškodnino, ki je vsklajena tudi z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo drugim oškodovancem, s primerljivimi škodnimi posledicami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL47139
ZTLR člen 75, 78, 78/1, 75, 78, 78/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 15, 239, 272. ZPP člen 426, 427, 426, 427.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti
Začasno odredbo sodišče lahko izda, če je upnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dožnika nastala, poleg tega pa še verjetnost obstoja enega izmed alternativno določenih pogojev. V motenjski pravdi se varuje motenje posesti in ne pravice do posesti. Če tožeča stranka poseti ne izkaže, ampak le pravico do posesti, potem v predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjski pravdi ni izkazala za verjetno, da tejatev obstoji ali da ji bo nastala.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
ZPP člen 189, 189/1, 189/1-3, 189, 189/1, 189/1-3.
nasprotje v izreku sodbe - bistvena kršitev - nasprotna tožba
Če sodišče obravnava tožbo in nasprotno tožbo skupaj, ostaneta tožbena zahtevka samostojna. Sodiče z eno odločbo (sodbo) izda dve sodbi o dveh tožbenih zahtevkih. Zato ne moremo govoriti, da je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju, če sodišče najprej zavrne zahtevek za ugotovitev služnosti, nato pa ugodi zahtevku iz nasprotne tožbe in to služnost ukine. Take sodbe ni mogoče razveljaviti zaradi bistvene kršitve postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju in višini terjatve. Slabo finančno stanje na katerega se sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
V komisijski pogodbi z dne 27.3.1991, sta se F. in Banka dogovorili za pogoje koriščenja navedenega depozita, to je prenakazilo deponiranih sredstev na žiro račun družbe D. d.o.o., ko slednja predloži sodno overjeni izpisek iz sodnega registra o dokapitalizaciji oziroma preoblikovanju podjetja D. v družbo z omejeno odgovornostjo (prim. 1. odst. 1038. čl. ZOR). S pogodbo o denarnem depozitu pridobi banka pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, določenimi v pogodbi (2. odst. 1035. čl. ZOR). Iz povedanega izhaja, da družba F. z deponiranimi sredstvi, namenjenimi za dokapitalizacijo pravnega prednika tožeče stranke ni mogla razpolagati, obresti, ki bi jih prejela za deponirana sredstva, pa so bile nakazane (kot izhaja iz revizijskega poročila) tožeči stranki. Ne gre torej za prikrajšanje družbene lastnine, če se na drugi strani le - to ne izkaže kot okoriščenje v enaki višini. Glede na ugotovljeno dejansko stanje zato ni mogoče F. očitati okoriščenja v škodo družbene lastnine. Obravnavanega primera zato ni mogoče podvreči nobenemu abstraktnemu dejanskemu stanu iz 48. a člena ZLPP.
Za uporabo določbe 1. odst. 775. člena ZOR je potrebna soglasno izražena volja obeh strank, na eni strani odločitev komisionarja, da blago obdrži zase in na drugi strani privolitev komisionarja.