Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakona o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca za izbiro med dvema možnostima (ali za odvzeto nepremičnino lastniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino ali plača odškodnino), od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo. Le po naravi stvari je odškodnina možna v primeru, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča. Glede določitve denarne odškodnine pa velja, da je pri tem pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
Zavarovanec zaradi izgube kritne pravice iz zavarovanja v regresnem razmerju do zavarovalnice, ki je izplačala odškodnino, ne more biti v slabšem zavarovanju, kot bi bil v odškodninskem razmerju do oškodovanca. Če je oškodovanec delno sam kriv za škodo, je upravičen le do sorazmernega plačila.
statusno pravo - civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
VSL03010
ZGD člen 359, 363, 367, 436, 436/1, 438, 438/1, 439. ZPP člen 181, 181/2, 339, 339/1, 181, 181/2, 339, 339/1.
izključitev družbenika iz družbe - pristojnost - urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena stranka - ničnost - učinek - ugotovitvena tožba - pravni interes - relativna bistvena kršitev določb postopka
"Z družbeno pogodbo" "ni mogoče pooblastiti skupščine, da odloča o izključitvi družbenika iz družbe. Takšna določba v družbeni pogodbi je nična". Odreči tožeči stranki status družbenika v času spora o tem vprašanju, bi pomenilo, odreči ji pravico do sodnega varstva glede drugih vprašanj, ki se na ta status navezujejo. Tožeča stranka uveljavlja pravno varstvo, ki naj "popravi" odločitev skupščine o njenem predlogu za odpoklic direktorja. Če pa ne gre zgolj za ugotovitev o obstoju oz. neobstoju pravnega razmerja, katere cilj je, da se avtoritativno, s sodbo odpravi spor ali negotovost v zvezi z njim, pravni interes ni procesna predpostavka takšne tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL47139
ZTLR člen 75, 78, 78/1, 75, 78, 78/1. ZIZ člen 15, 239, 272, 15, 239, 272. ZPP člen 426, 427, 426, 427.
začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti
Začasno odredbo sodišče lahko izda, če je upnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dožnika nastala, poleg tega pa še verjetnost obstoja enega izmed alternativno določenih pogojev. V motenjski pravdi se varuje motenje posesti in ne pravice do posesti. Če tožeča stranka poseti ne izkaže, ampak le pravico do posesti, potem v predlogu za izdajo začasne odredbe v motenjski pravdi ni izkazala za verjetno, da tejatev obstoji ali da ji bo nastala.
Tožena stranka tožniku neutemeljeno odreka pravico do restituiranja s škodnim ravnanjem povzročenega stanja, saj je prav to namen t.i. popolne odškodnine v pomenu določbe 190. člena ZOR - tudi če gre za ekvivalenco kot obliko odškodnine za gmotno škodo, katere obseg je determiniran z višino stroškov, potrebnih za vzpostavitev takšnega gmotnega položaja oškodovanca, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja.
ZPP člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 192, 192/1, 192, 192/1.
odškodnina za negmotno škodo - vezanost na kazensko sodbo
V pravdnem postopku se lahko ugotovi tudi deljena odgovornost po določbi 1. odst. 192. čl. ZOR. Toženec zato v pritožbi utemeljeno graja sodbo, ker se s tem sploh ni ukvarjala, kljub temu, da je že v odgovoru na tožbo in ves čas postopka ugovarjal sokrivdo tožnika, češ da je ta močno vinjen za šankom v gostilni začel s prepirom in nato povzročil pretep.
ZPP člen 22, 22/1, 22, 22/1. ZMZPP člen 49, 49/1, 49, 49/1.
mednarodna pristojnost - pristojnost
Sodišče na dogovor strank o pristojnosti ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Po uradni dolžnosti pazi le na svojo mednarodno pristojnost.
odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda
Navzven zaznavna povprečna odzivanja ljudi (torej večine) na istovrstni morebitni poseg v njihovo čast in ugled so prav tako upoštevno merilo, po katerem je mogoče objektivizirati posledico trpljenja duševnih bolečin ter ocenjevati stopnjo in trajanje le-teh. Gre namreč za pravni standard pravno priznane škode iz določb 200. člena ZOR, ki ga ni mogoče vsebinsko napolniti neodvisno od primerjave s podobnimi ali celo istovrstnimi primeri.
V primeru, če ni izvršitelja oporoke, dediči pa se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja. Za upravitelja pa lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (3. odstavek 145. člena ZD).
Iz zemljiškoknjižnega izpiska ne izhaja to, kar se trdi v predlogu. Predlagatelj bi moral dokazati, da je razdružitev do drugega solastnika že opravljena.
Ni potrebno, da je zakonska zveza nevzdržna za oba zakonca, da se ta razveže. Dovolj je, da je nevzdržna za enega izmed zakoncev in ta zakonec lahko zahteva razvezo zakonske zveze.
Za uporabo določbe 1. odst. 775. člena ZOR je potrebna soglasno izražena volja obeh strank, na eni strani odločitev komisionarja, da blago obdrži zase in na drugi strani privolitev komisionarja.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva, ki so pomembna za odmero odškodnine in tožniku za utrpele škodne posledice prisodilo pravično denarno odškodnino, ki je vsklajena tudi z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo drugim oškodovancem, s primerljivimi škodnimi posledicami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030832
ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2. ZGD člen 394, 394/2, 398, 398/2, 436. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev in izstop družbenika - prenehanje družbe po ZFPPod - izbris družbe iz sodnega registra med pravdnim postopkom - prekinitev postopka po samem zakonu - singularno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - dogovor o delitvi premoženja družbe
Res je, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da je toženec samovoljno zapustil družbo. Vendar je sodišče prve stopnje z izpiskom iz sodnega registra ugotovilo, da sta bila kot družbenika gospodarske družbe V. d.o.o. ob njenem prenehanju vpisana Z. N. (tožnik) in J. M. (toženec). Zato je pravilen zaključek, da sta bila do prenehanja V. d.o.o. družbenika oba (prim. tudi prvi in drugi odstavek 436. člena ZGD). To pa pomeni, da je treba razmerje med strankama presojati tudi po določbah prava gospodarskih družb.
S prenehanjem tožeče stranke je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP), kar pomeni, da bi se nadaljeval (šele), ko bi ga prevzeli pravni nasledniki (ali ko bi jih sodnik povabil, naj to storijo - prim. prvi odstavek 208. člena ZPP). Vendar gre v konkretnem primeru za specifično situacijo. Tožeča stranka je bila namreč na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij dne 19. 1. 2000 po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra, kar pomeni, da nima univerzalnih pravnih naslednikov (prim. drugi odstavek 394. člena ZGD, ki časovno omejuje odgovornost delničarjev oz. družbenikov za obveznosti družbe, iz česar izhaja, da delničarji oz. družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki, saj drugače njihova odgovornost ne bi bila časovno omejena; na to kaže tudi drugi odstavek 398. člena ZGD, ki govori o prevzemu obveznosti izbrisane družbe).
Družbeniki (oz. v tem primeru družbenika) bi morali zato predhodno urediti vsa pravna razmerja z zaposlenimi in upniki družbe ter medsebojna pravna razmerja. Taka ureditev medsebojnih pravnih razmerij družbenikov, po kateri bi Z. N. pripadle sporne terjatve (ki naj bi bile prej terjatve V. d.o.o.) bi zato predstavljala singularno pravno nasledstvo (in ne univerzalnega, ki bi imelo po samem zakonu za posledico procesnopravno sukcesijo), na podlagi katerega bi Z. N. od toženca lahko zahteval izpolnitev. Vendar to le ob predpostavki, da bi bil med družbenikoma tak dogovor, oziroma da bi po delitvi premoženja družbe te odškodninske terjatve pripadle tožniku (na podlagi konstitutivnega sklepa sodišča - prim. 168. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v zvezi s 182. členom tega zakona). Ker pa ni tožnik tega niti zatrjeval (in zato še manj dokazal), je sodišče prve stopnje, ko je sicer v nasprotju z drugim odstavkom 190. člena ZPP Z. N. štelo kot tožnika (toženec ni privolil, da bi namesto tožeče stranke V. d.o.o. v pravdo vstopil tožnik Z. N., vendar to ni taka kršitev postopka, da bi moralo pritožbeno sodišče na njo paziti po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena ZPP), tožbeni zahtevek povsem pravilno zavrnilo.
ZOR člen 324, 360, 374, 374/1, 324, 360, 374, 374/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - odmera stroškov
ZIZ nima določb, ki bi upnika pri vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine časovno omejevale. Tako lahko upnik vlož predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (računa), ne glede na datum zapadlosti, označen na verodostojni listini (računu). Ugovor zastaranja bi moral dolžnik konkretizirati. Navesti bi moral dejstva kot so datum zapadlosti terjatve, vrsta terjatve in postaviti trditev, da je potekel čas, ki je potreben za zastaranje. Zgolj na podlagi predložene verodostojne listine - računa, ki je zapadel v plačilo dne 11.09.1999, in ob upoštevanju splošnega zastaralnega roka 3 leta, pa ni moč sklepati, da je terjatev zastarala, saj je upnik predlog za izvršbo vložil že 05.05.2000. Upnik, ki je dolžniku izstavil račun, v katerem je rok za izpolnitev obveznosti določen, dolžnika v zvezi z obstojem obveznosti ni dolžan posebej opominjati
Če upnik nima listine, primerne za vpis lastninske pravice na dolžnico, sodišče v tem primeru izvršilni predlog ne zavrne, ampak dodeli upniku primeren rok za vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnico.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL21696
KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2, 19. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje posilstva - spolno nasilje
Prvostopenjsko sodišče je obtoženca oprostilo obtožbe, da naj bi poskušala prisiliti oškodovanko k spolnemu občevanju. V dvomu je ostalo glede njunega namena, vendar pa njunega ravnanja, to je vse uporabe sile proti oškodovanki, vključno z odpenjanjem hlač in da je šel eden od obdolžencev z roko oškodovanki za hlače, ni ocenjevalo v sklopu z drugimi dokazi zlasti z izpovedbo oškodovanke, ki ves čas trdi, da je prepričana, da jo hočeta posiliti, že na začetku dogajanja pa sta jo vprašala, "komu bo dala". Zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in je prišlo do razveljavitve sodbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ni izreklo stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila potem, ko je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja zapustitve oškodovanke v prometni nesreči brez pomoči.
KZ člen 89. ZKP člen 373, 483, 483/1, 373, 483, 483/1.
dejansko stanje - kršitev kazenskega zakona
Če sodišče 1. stopnje z zaslišanjem prič zanesljivo ugotovi datum storitve kaznivega dejanja, od katerega je odvisna možnost izreka kazni mladoletniškega zapora, je dejansko stanje tudi glede tega pogoja zanesljivo ugotovljeno. Zato izrečena kazen mladoletniškega zapora ne more pomeniti kršitve kazenskega zakona.
Če je bil ukrep navideznega nakupa izvršen dvakrat, vendar v roku iz odredbe preiskovalnega sodnika, je potrebno njegovo zakonitost ocenjevati po tedaj veljavnem ZKP. Šele po noveli ZKP, ki je ta ukrep uredila bistveno drugače, je mogoče z eno odredbo državnega tožilca dovoliti samo en navidezni nakup. V času oprave dveh navideznih nakupov te omejitve ni bilo, zato so veljavni dokazi vse listine, ki izhajajo iz obeh navideznih odkupov.