Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (primerjaj 1. odstavek 311. člena ZPP). Če ni, pa tožbeni zahtevek po materialnem pravu še ni utemeljen in ga je potrebno zavrniti.
Prvostopno sodišče je nadaljevalo postopek s toženo stranko, ki jo je označilo s "K. 8, Ljubljana" in zoper njo ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi vpogledanega računa tožeče stranke in naročilnice tožene stranke. Račun in naročilnica ne dajeta opore za navedeni zaključek prvostopnega sodišča. Račun tožeče stranke (dokaz A1) je namreč naslovljen na "K 8, Sa.Te.Ing d.o.o. Ljubljana." Enako izhaja iz naročilnice (dokaz A3). Izpodbijani izrek se zato pokaže kot nerazumljiv in v nasprotju z vsebino
Če je del otrokovih potreb pokrit s štipendijo in otroškim dodatkom, so starši dolžni pokriti razliko do polnega zneska njegovih potreb v sorazmerju s svojimi možnostmi, ki pa jih sodišče oceni glede na njihove dohodke, premoženje, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik ugovarja višini izterjevanega zneska. Trdi, da je glede na opravljeno delo izterjevani znesek previsok. Na kakšni osnovi je upnik obračunal ceno za opravljeno delo in rezervne dele bo moral obrazložiti in dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dokazov v tej smeri ne more predložiti. Ugovor dolžnika je zato moč šteti za obrazložen.
sklep - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - izvršilni naslov - davek - zemljiškoknjižna listina
Neuspešna prisilna izterjava zoper dolžnika v davčnem postopku ne vpliva na obstoj dolgovnega seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, na podlagi katerega upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, predlogu pa priloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja dolžnikova lastnina.
Če so sporne rolke pri toženi stranki na konsignaciji, potem med pravdnima strankama ni mogla biti sklenjena prodajna pogodba, katere bistveni element je cena, ki naj bi bila zaračunana toženi stranki s spornim računom (prim. trditve, povzete v 1. in 3. alineji zgoraj). Okoliščine, povzete v 2. alineji, pa bi lahko bile predmet nekega tretjega dogovora, ki bi spredaj omenjena dogovora spremenil in po katerem bi zatrjevana obveznost vračila spornih rolk prešla v denarno obveznost. O kakšnem takšnem dogovoru pa tožeča stranka ni trdila ničesar.
Tožena stranka bi bila dolžna prodati tožnici stanovanje, na katerem je ta imela stanovanjsko pravico. Ker to ni mogoče, saj je bilo to stanovanje prodano drugemu imetniku stanovanjske pravice, je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti in prodati prvemu stanovanju enakovredno stanovanje. Pri tem tožeči stranki ni mogoče naložiti večjega bremena, kot ji ga je v zvezi s privatizacijo stanovanj naložil zakonodajalec.
Tožena stranka po pozivu sodišča ni v roku predložila pravilnega pooblastila, to je takega, ki bi ga podpisal zakoniti zastopnik pravn osebe. Pritožbo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, zato je pritožba nedovoljena in je bila pravilno zavržena.
prenehanje pravne osebe - izbris pravne osebe iz registra
V primeru, da pravdna stranka med postopkom preneha, ne pride v poštev določba 81. čl. ZPP, temveč določba 3. točke 1. odst. 205. čl. ZPP, ki izrecno določa, da v takem primeru sodišče postopek prekine. Prekinjeni postopek pa se nadaljuje v skladu s 1. odst. 208. čl. ZPP (ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo oz. ko jih sodnik povabi, naj to storijo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL02741
ZPP (1977) člen 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1, 83, 83/1, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 369/1. ZOR člen 148, 148/1, 148, 148/1. ZGD člen 2, 2/1, 5, 5/2, 6.
označba stranke - legitimacija
Izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami. To nasprotje se nanaša na označitev subjekta, ki je vstopil v pogodbeno razmerje, iz katerega izvira dolg, katerega plačilo zahteva tožeča stranka v tem postopku. Bistvo pravne osebnosti je v tem, da določena družbena tvorba pridobi priznanje samostojnega subjekta civilnega prava. Ta subjekt je torej ločen od članov, družbenikov, pripadnikov pravne osebe. Kot pravne osebe, gospodarske družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
ZOR člen 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2, 30, 30/2, 30/4, 604, 604/2.
pogajanja - ponudba
Ker pri spornem razpisu ni šlo za razpis ponudbe, ampak za poziv na stavljanje ponudb, je lahko razpisovalec odklonil sklenitev pogodbe z avtorjem najustreznejše idejne arhitektonske rešitve. Razpisovalec se namreč s spornim razpisom ni obvezal k sklenitvi pogodbe s takšnim avtorjem, ampak se je le obvezal, da bo takšnega avtorja povabil k oddaji ponudbe za izdelavo celotne tehnične dokumentacije.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi vedel, da je avtomobil, ki ga je dobil in zanj prodal od druge osebe pridobljen s kaznivim dejanjem, saj mu je bilo skupaj z avtomobilom izročeno prometno dovoljenje avtomobila, ki ga je s prijateljem kupil prej. To pa je bilo totalno uničeno, na prodajanem vozilu pa so bile spremenjene identifikacijske številke in prilagojene tistim v prometnem dovoljenju.
Tožeča stranka je s spornim dogovorom sprejela tudi izpolnitev prvotne (znižaneĐ) denarne obveznosti tožene stranke v blagu, pri čemer delne izpolnitve (v vrednosti 1.580.052,00 SIT) ni odkolnila, da bi lahko uveljavljala razveljavitveni zahtevek in s tem oživitev prvotne terjatve. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZOR je pogodba sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Zapis o "umiku tožbe po prejemu blaga" pa vsebinsko ne ustreza pravnemu institutu pogoja v smislu tu citiranega zakonskega pravila. Tožnica, ki delne izpolnitve nedenarne obveznosti po dogovoru s strani tožene stranke ni odklonila, se na odstopno upravičenje ne more sklicevati, zlasti ne v konkretnem primeru, ko tožene stranke ni pozvala, da pogodbo izpolni.
Stranka sicer lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, vendar mora preklic pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pismeno ali ustno na zapisnik. V primeru da stranka sodišča ne seznani s preklicom pooblastila starega odvetnika in s pooblastilom novega, veljajo sodna pisanja, vročena staremu odvetniku, za veljavno vročena.
ZOR člen 17, 148, 148/1, 262, 262/1, 17, 148, 148/1, 262, 262/1. SZ člen 22, 26, 27, 22, 26, 27.
učinki pogodbe - pogodba o upravljanju
Tožeča stranka, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila, je upravičena zahtevati od tožene stranke, kot pogodbenega dolžnika izpolnitev obveznosti, ta pa jo je dolžna izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Prav tožena stranka se je s pogodbo zavezala plačati vse pogodbene obveznosti (3. točka pogodbe) in se tudi izrecno zavezala, da bo zagotovila sredstva za poravnavo računov dobavitelja iz svojega žiro računa (5. točka pogodbe), kar pomeni, da se je kot dolžnik in plačnik zavezala v svojem imenu in za svoj račun.
zloraba položaja - neupravičena uporaba - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in obrazložilo, da je obtoženka storila nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. in 1. odst. 244. člena KZ, ko si je kot samostojna referentka X banke, v Ljubljani, pridobila premoženjsko korist v skupnem znesku preko 15,000.000,00 SIT. Niso namreč podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe, ker obtoženka ni imela nikakršnih izgledov, da bi lahko povrnila prisvojeni denar, pa tudi do sedaj ni še ničesar vrnila. Izrečena kazenska sankcija je sorazmerna teži kaznivega dejanja ter stopnji obtoženkine krivde.
Tudi določilo, da nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.
Ne glede na to, da Zakon o policiji izrecno legitimiranja oz. ugotavljanja istovetnosti obdolženega kateri bi naj storil prometna prekrška posebej ne opredeljuje kot nalogo javne varnosti je to njeno opravilo šteti za takšno nalogo v smislu določil IV. odst. čl. 302 KZ, saj temu v prid ne govori zgolj že sprejeta sodna praksa ampak tudi slovnična razlaga tega pojma.