sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ne držijo dolžnikove ugovorne navedbe, da naj predlog za izvršbo ne bi vseboval naložitvenega dela v smislu 1. odst. 41. čl. ZIZ. Vse ostale ugovorne navedbe se navezujejo na zgoraj opisane dejansko in pravno napačne trditve, zato so neutemeljene tudi te.
Postopek na prvi stopnji se konča, ko sodišče meritorno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka s sodbo in ne šele, ko odločba postane pravnomočna, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo dne 14.9.1998, kar je pred uveljavitvijo novega ZPP dne 14.7.1999, je glede dovoljenosti revizije treba uporabiti določila ZPP iz leta 1977, kot v pritožbi utemeljeno navaja tožeča stranka.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
V postopku sodišče ni dovolilo izvršbe na konkretne premične stvari, zato splošno ugovarjanje na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenih naslovih, ni upošteven ugovorni razlog. Če dolžnik nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom pač ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe na premičnine pa taka navedba ne pomeni ovire. Dolžnik namreč le zatrjuje, da premičnin nima, ne pa, da bi bile le-te v konkretnem primeru iz izvršbe izvzete, kar bi sicer lahko predstavljalo ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 55. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Tožeča stranka (zdravstveni dom) ni dokazala, da je s toženo stranko (gospodarska družba) sklenila pogodbo, da bo za njene delavce opravljala določene storitve. Tudi če so delavci tožene stranke hodili v zobno ambulanto tožeče stranke, s tem ni izkazano, da bi tožena stranka tožeči ponudila ali naročila, naj zanje opravi storitve. S tem, ko so bile storitve opravljene, tožena stranka na račun tožeče stranke tudi ni pridobila nobene premoženjske koristi.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru navaja razloge, ki se tičejo poslovnega razmerja, iz katerega izvira terjatev. Tovrstne ugovore bi moral uveljavljati oz. jih je že uveljavljal v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, v izvršilnem postopku pa z njimi ne more (več) uspeti, temveč bi lahko uveljavljal le razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ.
ZIZ člen 290, 290/1, 290/2, 292, 290, 290/1, 290/2, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 104, 104.
izvršitelj - stroški izvršilnega postopka - predujem za izvršilne stroške - vpis v register
Odločitev sodišča prve stopnje o vračilu celotnega predujma za izvršiteljeve stroške upniku je preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje pred tem na primeren način ugotoviti, ali so v postopku nastali še kakšni stroški oz. je ostal kak del zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno.
ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1. URS člen 34, 35, 39, 39/2, 34, 35, 39, 39/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pravica do zasebnosti je pravica do skritosti osebnega življenja. Skrito naj bo vse, kar spada v osebno in družinsko življenje in kar posameznik ne želi, da se odkrije ali ima interes na tem, da se ne odkrije (podrobneje v Finžgar, Osebnostne pravice , str. 122). Informacija, ki jo je objavila toženka je nedvomno takšna, da je tožnica imela interes, da se ne odkrije. Zato je za odločitev o tem zahtevku ugotavljanje, ali je informacija v članku resnična ali ne, nepomembno.
Sodišče dovoli, vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Navedeno pomeni, da mora predlagatelj izkazati razlog za zamudo, sodišče pa mora oceniti, ali je ta razlog upravičen.
ZIP člen 212, 212. ZPP člen 313, 313/3, 313, 313/3.
sodni penali
Sodni penali pričnejo teči, če dolžnik ne izpolni v dodatnem roku naložene mu obveznosti in tečejo vse dokler obveznosti ne izpolni ali upnik vloži predlog za izvršbo. Rok za izpolnitev obveznosti pa prične teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Če je vloženo pravno sredstvo, rok za izpolnitev sploh ni pričel teči in se njegov tek prične z vročitvijo odločbe o pravnem sredstvu dolžniku.
Razlog za umik tožbe ni bil v tem, ker bi tožeča stranka ugotovila naknadno in neodvisno od razpolaganja tožene stranke, da je njen zahtevek neutemeljen, pač pa zato, ker je tožena stranka njen zahtevek v tem obsegu izpolnila. Tožbo za znesek 24.206,20 SIT je umaknila, ker je v gospodarskem sporu uspela, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe 158. člena ZPP/77 kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. člen ZPP/77) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. člen ZPPP/77).
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odloča o upnikovem predlogu za izvršbo. Na predlog je sodišče vezano. Glede pritožbenih trditev, da upnik zahteva plačilo plače nadzornega varnostnika, regresa in izplačilo deleža podjetja, je treba pojasniti, da iz predloga za izvršbo takšen zahtevek ne izhaja, zato sodišče prve stopnje o njem ni moglo odločati.
Za presojanje razmerja med upravljalcem poslovne stavbe in lastnikom posameznega poslovnega prostora pride v poštev analogna uporaba določb Stanovanjskega zakona.
Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.
Pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča je potrebno upoštevati namen, za katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bilo zemljišče s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče. Tudi če so parcele, ki so predmet razlastitve, v trenutku izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka že bile nezazidana stavbna zemljišča, to še ne pomeni, da je potrebno tudi odškodnino zanje določiti kot za stavbna zemljišča. Zemljišče se namreč v stavbno spremeni le zato, ker je lahko predmet razlastitve samo stavbno zemljišče, ki je bilo kot tako opredeljeno zaradi gradnje infrastrukture - ceste.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbenih trditev glede podpisa na prevoznici, dejstva da ob 18.00 uri poslovalnica tožene stranke ni bila več odprta, da je bil tožeči stranki dobavljen cement družbe C. d.o.o., ki ga je tožena stranka že plačala, in dokaznega predloga za zaslišanje tožene stranke v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Sodbe sodišča prve stopnje izdane v sporu majhne vrednosti namreč ni dopustno izpodbijati iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
Glede na to, da določba 1. odst. 81. čl. ZZZDR omogoča prisojo preživnine le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, je s simbolično preživnino razvezanemu zakoncu zagotovljena bodoča socialna varnost.