ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9, 9.
stroški izvršilnega postopka - CENA - vrednost
Za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost terjatve, to je celotnega zneska (glavnica, obresti, stroški), za izterjavo katerega je (še) potrebno opraviti posamezno izvršilno dejanje.
Sodišče je v zapuščinskem postopku, opravljenem na podlagi 74. člena ZDen, glede obsega premoženja, ki je bilo vrnjeno upravičencu in ki je s tem predmet dedovanja po njem, vezano na pravnomočno odločbo o denacionalizaciji.
Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - spor majhne vrednosti
Sodišče sme stranki prisoditi le to, kar je zahtevala, ne pa več ali kaj drugega. Sodišče je to načelo prekoračilo, ko je po razdružitvi zadev namesto samo o ločenem odločalo o vseh prej združenih zahtevkih tožnice. Po razdružitvi zadev je ločena zadeva tega pravdnega postopka lahko postala spor majhne vrednosti, saj se vrednost spornega predmeta posamezne zadeve po razdružitvi nujno zmanjša.
ZIZ člen 38, 38/2, 289, 289/4, 38, 38/2, 289, 289/4. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 270, 270/1, 270/1-14, 270/3.
stroški, ki so bili potrebni za izvršbo - predujem
Sklep o določitvi predujma za stroške za opravo izvršbe, vsebovan v sklepu o določitvi izvršitelja, je sklep procesnega vodstva in zoper njega ni dovoljena pritožba.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbenih trditev glede podpisa na prevoznici, dejstva da ob 18.00 uri poslovalnica tožene stranke ni bila več odprta, da je bil tožeči stranki dobavljen cement družbe C. d.o.o., ki ga je tožena stranka že plačala, in dokaznega predloga za zaslišanje tožene stranke v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Sodbe sodišča prve stopnje izdane v sporu majhne vrednosti namreč ni dopustno izpodbijati iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Prepoved bodočih posegov po tožbi zaradi prepovedi vznemirjanja lastnika je lahko neutemeljena tudi zoper napeljevalca nedovoljenih posegov oziroma zoper tistega, v čigar korist so bili opravljeni.
Po našem procesnem pravu se namreč šteje, da pasivnost toženca v postopku pred sodiščem prve stopnje, s katero je po 318. čl. ZPP izenačena zamuda roka za odgovor na tožbo, pomeni, da priznava dejanske navedbe tožbenega zahtevka. Te so prav zato tudi dejanska podlaga zamudne sodbe.
Da bi odpoved pooblastila v zunanjem razmerju do sodišča učinkovala, mora biti sodišče z odpovedjo seznanjeno (prim. drugi odst. 99. čl. ZPP). V razmerju do sodišča je bila torej tožeča stranka ves čas prvostopnega postopka zastopana po odvetniku kot strokovno usposobljenem in prava veščem pooblaščencu. Neutemeljeno je zato sklicevanje pritožnika na 10. čl. ZPP (tožeča stranka ima očitno v mislih 11. čl. ZPP), po katerem mora sodišče stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. O nevednosti stranke pa sodišče lahko sklepa le v primeru, če stranka nima pooblaščenca (odvetnika), iz njenih ravnanj v postopku pa je sklepati, da svojih procesnih upravičenj po ZPP ne pozna in jih zato ne bo uveljavljala. Kaj takega pa glede na to, da je tožeča stranka imela pooblaščenca odvetnika in kljub dejstvu, da se je želela razpisanega naroka (sicer sama tudi v redu povabljena na narok) udeležiti tožeča stranka sama, pa je na narok zamudila, ni mogoče zaključiti. Iz povedanega izhaja, da prvostopno sodišče ni zagrešilo uveljavljane bistvene postopkovne kršitve iz prvega odst. 354. čl. ZPP, ker naj bi ne ravnalo skladno z 11. čl. ZPP in tožeče stranke poučilo, da ima možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje, saj za tako ravnanje sodišča ni bilo utemeljenih razlogov.
Utemeljen je ugovor tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni navedlo materialnopravne podlage za odločitev, da bi moral toženec pisno ugovarjati računom tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato brez utemeljene podlage štelo, da ni pomemben ugovor toženca, da je smetnjak oddaljen več kot 300 m od njegovega doma.
Pritožnica izpodbija sklenjeni dedni dogovor o delitvi dediščine iz razloga prevare, povzročene s strani dediča Matevža M.. Za odgovor na vprašanje, ki ga smiselno zastavlja pritožba, torej ali je dopustno v zapuščinskem postopku dedni dogovor izpodbijati zaradi napake volje pri njegovi sklenitvi, je potrebno opredeliti pravno naravo dednega dogovora. Le ta je zaradi aktivne vloge sodišča pri njegovem sklepanju in njegovih dejanskih učinkov, tako po prepričanju dela teoretikov kot sodne prakse, sodna poravnava. Zato je po čl. 392 ZPP predvidena tožba na razveljavitev sodne poravnave edino pravno sredstvo za izpodbijanje tudi obravnavanega dednega dogovora, zaradi napak volje, kot so zmota, prisila in v obravnavanem primeru zatrjevana prevara. S tem pa je podan tudi odgovor na vprašanje, da dednega dogovora v zapuščinskem postopku ni mogoče izpodbijati.
neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor - postopek pred razsodišči
Ko dolžnik z ugovorom izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, torej tudi v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, lahko sodišče prve stopnje oceni, da je ugovor neutemeljen in zadevo odstopi v rešitev višjemu sodišču le v primeru, če je ugovor neobrazložen. Pravna podlaga 2. in 5. odst. 62. čl. ZIZ.
ZPP člen 212, 212. Pravilnik o štipendiranju člen 31, 32.
dokazno breme - vračilo danih sredstev
Dokazno breme se presoja po pravilih materialnega prava oz. glede na pogodbena določila; če pravilnik določa, da mora štipendist vrniti štipendijo, razen če je šolanje prekinil iz upravičenih razlogov, je na njem, da dokaže takšne razloge; sicer veljajo splošna pravila o vračanju v primeru razdrtja pogodbe oz. neupravičene pridobitve.
Naložitev plačila stroškov kazenskega postopka zasebnemu tožilcu, če se kazenski postopek na 1. stopnji ustavi, je zakonska posledica ustavitve in je zato pritožbeno ni mogoče izpodbiti. Zmota zasebnega tožilca, da ob umiku zasebne tožbe zato posledico ni vedel, ker ga pooblaščenec - odvetnik ni opozoril, v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna, ker odnos stranka - odvetnik ni stvar sodne presoje v tem postopku. Zasebnega tožilca iz socialnih razlogov ni mogoče oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker je mogoča oprostitev samo obdolženca.
Sodišče prve stopnje je zato, ker ni zaslišalo ene od prič, ki naj bi bila pri kaznivem dejanju prikrivanja "podaljšana roka" obdolženca, nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja
Sodišče prve stopnje ni obsežno obrazložilo, ali so v zvezi s prometno nesrečo v izreku sodbe navedene tri kršitve, v vzročni zvezi z nastalo nezgodo. Glede na spremembo hoje pešca, ki je hodil v isti smeri po sredini voznega pasu in ne bi spreminjal smer svoje hoje, pa se pokaže, da obrazložitev sodbe prihaja sama s seboj v nasprotje in je tudi v nasprotju z opisom dejanja in gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Čeprav je bila toženčeva izjava, da je tožnik nameraval posel opraviti s podkupovanjem, podana pri zaslišanju na sodišču, to je v manjšem krogu oseb, je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve. Ta okoliščina, "teža" izrečenih besed, ugotovljeno trajanje in intenzivnost tožnikovih duševnih bolečin ter sodna praksa v drugih podobnih primerih opravičujejo odškodnino v višini 400.000,00 SIT.