Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb, sodišče pa tako listino priskrbi po uradni dolžnosti samo v primeru, če stranka sama ne more doseči, da bi se ji zadevna listina izročila ali pokazala. Dolžnik bi si dokazila o vročitvi lahko priskrbel sam, saj 1. odst. 68. čl. Pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev določa, da pošiljatelj ali naslovnik lahko pisno zahteva izdajo fotokopije poštne listine, ki se nanaša na sprejem in vročitev pošiljke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ne pove, kolikšen del dolgovanega zneska naj bi plačal in tudi ne predloži nobenih dokazil o plačilu; ugovorna navedba, da so za razliko pogovori v teku, je povsem nekonkretizirana in neizkazana, zato kot taka ne more predstavljati ugovornega razloga v smislu 55. čl. ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da znesek po sklepu o izvršbi ne pripada firmi X d.o.o., smiselno torej, da ne gre za dolžnikov dolg, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Ali ne gre za njegov dolg zato, ker z upnikom ni bil v poslovnem razmerju, ali pa zato, ker gre za plačilo storitev, ki jih dolžnik ni naročil, dolžnik namreč ni obrazložil, za svoje trditve pa tudi ni predložil nobenih dokazov.
sodna taksa - taksa za sodbo - taksa za predlog za izvršbo - prisilna izterjava sodne takse
Po 1. odst. 3. člena ZST mora po tem zakonu predpisane takse plačati tiste, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. Tožeča stranka je dne 20.1.1997 vložila predlog za izvršbo in s tem predlagala uvedbo izvršilnega postopka, zato je bila dolžna plačati tudi sodno takso za izvršilni predlog (1. tč. 2. odst. 4. člena, v zvezi z 2. odst. Tar. št. 1 ZST) Po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 ZST pa je tožeča stranka kot predlagatelj oziroma v pravdnem postopku tožnik dolžna plačati tudi sodno takso za sodbo. Na podlagi e. točke 7. odst. Tar. št. 2 ZST se v takso za sodbo všteje taksa za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Glede na prejeto obvestilo in ker tudi v enem letu od uveljavitve ZIZ, to je od 15.10.1998 do 15.10.1999, dolžnik na svojem računu ni imel prilivov sredstev, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 2. odst. 147. člena ZIZ in izvršbo ustavilo.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo listine, ki jih je predložila tožeča stranka, zato o odločilnih dejstvih v sodbi ni navedlo nobenih razlogov.
ZOR člen 659, 659/2, 670, 670/1, 659, 659/2, 670, 670/1.
prevozna pogodba - mednarodni prevoz - plačilo prevoznine
Prejemnik blaga je s prevzemom blaga prevzel obveznost plačati prevoznino, saj ni niti zatrjeval in dokazoval, da bi bilo v prevozni pogodbi oz. voznem listu navedeno, da plača prevoznino pošiljatelj.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/2, 58/3, 58, 58/2, 58/3.
disciplinski postopek - prekoračitev pooblastil
Medicinska sestra v dežurni ambulanti nima pooblastila za samostojno odločanje o oskrbi pacientov, ampak ji mora delo odrediti dežurna zdravnica, tožnica - medicinska sestra pa mora le opraviti odrejeno delo. S tem, ko je tožnica sama opravila delo, ki ga zdravnik ni odredil (odstranitev odmrlega tkiva pri pacientki brez posvetovanja z zdravnikom), je prekoračila svoja pooblastila, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti.
ZPPSL člen 2/2, 15, 2/2, 15. ZPP člen 337/1, 337/1.
začetek stečajnega postopka - upnik
Če dolžnik v postopku do izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka ni izkazal, da ima več kot enega upnika, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi proti temu sklepu, če ni hkrati izkazal, da tega podatka brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa.
Izraza "takoj" iz prvega odstavka 158. člena ni mogoče interpretirati v časovnem pomenu besede, pač pa v vsebinskem, saj časovno takojšen ali kasnejši umik tožbe po izpolnitvi obveznosti nima nobenega vpliva na večje ali manjše stroške pravdnih strank, če po izpolnitvi obveznosti ne pride do kakšnih pravdnih dejanj. Tožnik ima v primeru umika tožbe pravico do povrnitve pravdnih stroškov vedno takrat, kadar je tožbo umaknil neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tistem, ko je tožena stranka med pravdo ugodila tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
dovoljenost pritožbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - gospodarski spor
Če pomanjkljiva navedba spornega predmeta ni takšna, da bi bila od nje odvisna pristojnost ali pravica do revizije, uporaba 45. čl. ZPP in v posledici 108. čl. ZPP ni dopustna.
Če delavec ni vložil tožbe zaradi povračila stroškov v zvezi z delom (dnevnice, terenski dodatek, ...), takšne tožbe po njegovi smrti ne morejo vložiti njegovi dediči. Gre za terjatev, s katero "inter vivos" ni mogoče razpolagati, neprenosljivost pa pomeni, da tudi ob smrti zapustnika ni prešla na dediče. Dediči lahko le prevzamejo postopek, ki ga je pred smrtjo že sprožil delavec.
javna listina - dolgovni seznam - nerazumljiv izrek
Izpisek iz kontnih kartic DURS v povezavi z odločbami o odmeri prispevka za uporabo stavbnega zemljišča je javna listina, zato mora tista pravdna stranka, ki trdi, da so podatki v taki kartici napačni, to dokazati.
dovolitev izvršbe - zavrnitev predloga - pravne posledice začetka stečajnega postopka - izvršba v stečaju
ZPPSL v 1. odst. 111. čl. jasno določa, da po začetku stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe. Ker se je o dovolitvi izvršbe odločalo po začetku stečaja nad prvim dolžnikom, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo povsem pravilna. Postopek bi se prekinil samo v primeru, če bi bila izvršba dovoljena še pred začetkom stečajnega postopka.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36/3, 36, 36/2, 36/3. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 170, 170/1, 170/2.
prekinitev izvršbe - prisilna poravnava - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - poplačilo upnika - ločitvena pravica - posledice začetka postopka prisilne poravnave
Določbe 3. odst. 36. čl. ZPPSL se nanašajo samo na tiste izvršbe, kjer ločitveni upniki z izvršbo segajo prav na predmet, na katerem imajo poplačilno pravico, in samo glede poplačila iz tega predmeta. Okoliščina, da je nekdo ločitveni upnik, ne vpliva na potek izvršilnih postopkov, kjer tak privilegirani upnik za poplačilo svoje terjatve z izvršbo sega na dolžnikova sredstva, na katerih nima poplačilne pravice oz. je niti ne more pridobiti, kot je primer pri denarnih sredstvih na dolžnikovih žiro računih. Tovrstne izvršbe se zato ne glede na upnikov status ločitvenega upnika vselej prekinejo, če je nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj in višino upnikove terjatve in navaja, da sta se z upnikom dogovorila za tedensko obročno odplačilo dolga, torej da sta spremenila način in rok izpolnitve obveznosti. Te trditve pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Dolžnik namreč ne pove kdaj je bil z upnikom takšen dogovor sklenjen, kakšna naj bi bila višina obrokov, niti kdaj naj bi se obroki začeli odplačevati in ne do kdaj naj bi bili plačani. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.