ZPPSL člen 2/2, 15, 2/2, 15. ZPP člen 337/1, 337/1.
začetek stečajnega postopka - upnik
Če dolžnik v postopku do izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka ni izkazal, da ima več kot enega upnika, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi proti temu sklepu, če ni hkrati izkazal, da tega podatka brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa.
Če je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakazoval družinsko pokojnino zakoniti zastopnici upravičenca (mati toženca) tudi po njegovi polnoletnosti, ko ji je zastopanje prenehalo po zakonu, toženec pa ni bil več upravičen do družinske pokojnine, ker se ni več šolal, lahko zavod terja povračilo zneskov neposredno od toženca le, če jih je zakonita zastopnica porabila za preživljanje toženca.
Izraza "takoj" iz prvega odstavka 158. člena ni mogoče interpretirati v časovnem pomenu besede, pač pa v vsebinskem, saj časovno takojšen ali kasnejši umik tožbe po izpolnitvi obveznosti nima nobenega vpliva na večje ali manjše stroške pravdnih strank, če po izpolnitvi obveznosti ne pride do kakšnih pravdnih dejanj. Tožnik ima v primeru umika tožbe pravico do povrnitve pravdnih stroškov vedno takrat, kadar je tožbo umaknil neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tistem, ko je tožena stranka med pravdo ugodila tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
Administrativne prepovedi, stroški z njimi, sodne prepovedi, ne vplivajo na ugotavljanje višine sredstev, potrebnih za preživljanje razvezanega zakonca.
Tožeča stranka pri besedilu objavljenih oglasov, besedila naročenega oglasa ni le priredila, temveč ga je tako spremenila, da ni moč sklepati, da opravljena storitev sploh še ustreza naročeni. Tako se izkaže, da je zmotna presoja, da je ostala bistvena vsebina petih objavljenih oglasov nespremenjena in s tem povezana ugotovitev o izpolnitvi obveznosti, tj. opravi naročene storitve.
Res je tožeča stranka predložila račune, ki so bili podlaga za sporne obračune obresti. Toda nobenega izmed predloženih računov ni izdala tožeča stranka. Kot izdajatelj je na računih naveden S. d.o.o. ali pa So. Na teh računih je na koncu zapisano ob številki žiro računa ime A. d.o.o. oz. na računu št. 1800036 (priloga A 104) ime "Ž. Metalurški inženiring". Čim je tožena stranka ugovarjala, da ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, je bilo na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem.
pritožbena novota - pritožbeni postopek - pomoč prava nevešči stranki
V kolikor je torej tožena stranka menila, da ni vešča prava, je imela od prejema vabila na narok za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo dovolj časa, da bi si lahko preskrbela ustrezno strokovno zastopanje. Zgolj dejstvo, da zakoniti zastopnik tožene stranke prava ne pozna, zato ne more biti utemeljen razlog za upoštevanje pritožbenih novot v pritožbenem postopku. Sicer pa tožena stranka niti v času, ko jo je zastopal odvetnik, ni navedla nikakršnih dejstev, iz katerih bi bilo sklepati o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
Ali je odvetnik pooblaščen za zastopanje, je odvisno od veljavnosti predloženega pooblastila. V predmetni zadevi iz pooblastila ni bilo razvidno, ali ga je podpisala oseba, ki je pooblaščena za izdajo pooblastila v imenu tožeče stranke. Prvostopno sodišče je zato pooblaščenca pozvalo, da predloži tako pooblastilo, iz katerega bo razvidno, kdo in v kakšni funkciji ga je izdal.
Toženi stranki sta upravičeni tudi do obresti od prisojenih pravdnih stroškov. Vendar jima zakonite zamudne obresti ne gredo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le za čas od izdaje odločbe, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,
Vprašanje, kdaj pride tožena zavarovalnica v zamudo s svojo izpolnitvijo, je potrebno presojati po določbi 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji
Sograditelj zgradbe, ki jo zgradi na podlagi predhodno sklenjenega medsebojnega dogovora originarno pridobi (so)lastninsko pravico na zgradbi. Podlaga za pridobitev (so)lastnine ni dogovor o skupni gradnji temveč ustvaritev nove stvari.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škoda, ki presega normalne meje
Pritožba tožeče stranke prav opozarja, da sodišče svojo odločitev opira na posplošeno trditev, pri tem pa si lege nepremičnine ni ogledalo, v tej smeri pa dejanskega stanja tudi ni raziskalo. Da leži sporna nepremičnina v urbanem okolju, ni odločilen in edini kriterij, saj je potrebno ugotoviti vse posebnosti okolja in same nepremičnine ter njen namen, hkrati pa upoštevati, da imajo spremembe okolja kot posledica ekonomskega in tehnološkega razvoja, na katere se je človek posebno v mestnih okoljih moral prilagoditi, določene meje, posebno kadar gre za posege v ravnotežje v naravi in posledično v človekovo bivalno okolje.
ZST člen 4, 13, 14, 14/1, 4, 13, 14, 14/1. ZPP (1977) člen 172, 173, 172, 173.
oprostitev plačila sodne takse
Podano je nasprotje med razlogi sklepa in vsebino listin v spisu. Toženka namreč ni prvič podala predloga za oprostitev sodnih taks dne 12.7.1999, potem ko ji taksna obveznost že nastala, ampak že v pritožbi zoper sodbo, česar prvostopno sodišče ni upoštevalo.
pobotni ugovor - pobot v pravdi - določnost zahtevka
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo trdila, da ima do tožeče stranke še vedno odprte terjatve po računih, ki jih je predložila na sami glavni obravnavi. Kljub taki trditvi pa teh navedb ni mogoče opredeliti kot podajanje pobotnega ugovora v pravdi. Toženec namreč ni niti pojasnil, kolikšna njegova terjatev je, niti ni postavil ustreznega zahtevka za pobot.
oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo
Oproščena stranka, ki je izgubila pravdo, je obsojena, da mora povrniti stroške nasprotni stranki, če ta tako zahteva. Oproščena stranka je namreč oproščena le tistih stroškov, ki jih mora trpeti sama vnaprej, ne pa tistih, ki jih mora glede na izid pravde plačati svojemu nasprotniku. Kot je pravni interes skupna predpostavka za dopustnost vsake tožbe, tako je pravni interes tudi skupna predpostavka vsakega pravnega sredstva in seveda tudi pritožbe. Če pritožnik pravnega interesa za vložitev pritožbe nima, ker se odločitev sodišča sploh ne nanaša nanj, se pritožba kot nedovoljena zavrže.
sklep o domiku - plačilo kupnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
V sklepu o domiku nepremičnine kupcu določbe o plačilu kupnine niso potrebne. Sam zakon določa, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji. Če kupec v tem roku ne bo položil kupnine, bo sodišče prodajo s sklepom razveljavilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZPP člen 100, 100/1, 212, 215, 100, 100/1, 212, 215.
smrt stranke
Toženec je v tem pravdnem postopku za zastopanje pooblastil odvetnico. Po njegovi smrti ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje v skladu z določbo 212. člena ZPP/77 postopek prekinilo in ga nadaljevalo, ko bi ga pravni nasledniki prevzeli (določba 215. člena ZPP/77), saj je imel toženec v pravdi pooblaščenko. Le-ta je imela v skladu z določbo prvega odstavka 100. člena ZPP/77 še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, dokler ji dediči pooblastila ne bi preklicali (o čemer v spisu ni podatka, tožena stranka pa tega tudi n zatrjuje). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na narok za glavno obravnavo povabilo pooblaščenko, ki je vabilo prejela, naroka pa se ni udeležila. Sodišče prve stopnje je obravnavo pravilno opravilo v skladu z določbo 295. člena ZPP/77.
Dolžnik ne more uspešno uveljavljati nedopustnosti izvršbe zaradi prenehanja terjatve, če se pri tem sklicuje na dejstva oz. listine, ki izvirajo iz časa, ko bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.