Odločitev sodišča druge stopnje je skladna z judikatom, ki ga navaja pritožba, in v katerem je Vrhovno sodišče poudarilo, da v primeru, če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, za njegovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda, temveč se uporabi tako, kot je zapisano.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse – odpovedni rok - odškodnina
Ker je bil odpovedni rok določen v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tožnica kršitve pravice do daljšega odpovednega roka ni uveljavljala v okviru spora o nezakonitosti odpovedi v roku 30. dni, je sodišče njen kasnejši zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do odpovednega roka zavrnilo.
ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2.ZDSS-1 člen 31, 31/1-1.
dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – zakonske zamudne obresti kot glavnica - dovoljenost revizije
Ker se obresti uveljavljajo kot glavni zahtevek, predstavlja vrednost glavnice zahtevanih obresti vrednost spornega predmeta.
Na podlagi 2. odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Ker vrednost pravnomočno zavrnjene glavnice presega navedeno revizijsko mejo, je revizija dovoljena že glede na navedeno določbo ZPP.
ZPIZ-1 člen 137, 139.ZPIZ člen 147, 148.ZDSS-1 člen 32, 32/3.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – neenotna sodna praksa - dodatek za pomoč in postrežbo
Na podlagi določb 137. in 139. člena ZPIZ-1 ima zavarovanec pravico do dodatka za pomoč in postrežbo le, če si sam ne more zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb. Ker se tožnik sam hrani, se oblači in slači ter sam skrbi za osnovno osebno higieno, ne izpolnjuje pogojev za dodatek za pomoč in postrežbo.
Podobni dejanski stanovi in enaka uporaba prava kažejo, da v sodbah, na katere se sklicuje pritožba, v primerjavi z odločitvijo v tej zadevi, pravo ni bilo drugače uporabljeno.
Pritožbi ni mogoče ugoditi, saj konkretno ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti (konkretno - vsebinsko) ne zatrjuje oziroma dokazuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.
Čeprav je pritožba formalno vložena zoper sklep, graja meritorno odločitev sodbe, razlogov iz tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 pa niti ne omeni. Vrhovno sodišče ji zato ni moglo ugoditi in dopustiti revizije.
S sklepom o razveljavitvi prvostopne odločitve in vrnitvi zadeve v nov postopek se postopek še ni pravnomočno končal. V takem primeru revizija po prvem odstavku 384. člena ZPP ni dovoljena in jo tudi dopustiti ni mogoče.
Pritožbenih navedb ni mogoče upoštevati, saj se vsebinsko v celoti nanašajo na izpodbijanje zakonitosti odločitve o tožbenem zahtevku, na kar kažejo tudi izrecno uveljavljani razlogi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - neenotna sodna praksa - stroški prevoza na delo
Stranka bi morala navesti oziroma se sklicevati na konkretne odločbe sodišč, s katerimi bi dokazovala svoje trditve o neenotni sodni praksi glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. Navaja pa ravno obratno: Vrhovno sodišče o spornem pravnem vprašanju še ni odločilo in tudi sodne prakse sodišč druge stopnje naj o tem ne bi bilo.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Kolikor vidi sodišče druge stopnje glede odsotnosti tožnika z dela v času od 23.11.2004 do izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le v tem obsegu je bilo v pritožbenem postopku dejansko stanje še sporno) na podlagi tožnikovih navedb ali mnenja izvedenca dr. K. potrebo po dodatnem neposrednem zaslišanju tega izvedenca ali celo po imenovanju dodatnega izvedenca po uradni dolžnosti, gre za ponavljanje že izvedenih dokazov oziroma zgolj za dopolnjevanje že izvedenega dokaznega postopka. Takšno dopolnitev dokaznega postopka je na podlagi določb 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje dolžno izvesti samo.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ker sodišče prve stopnje glede odločitve o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, kot jo določa drugi odstavek 118. člena ZDR, do konca obravnave na prvi stopnji ni imelo nobene delodajalčeve trditve niti ponujenega dokaza, da nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama ni več mogoče, tudi ni izvajalo nobenega dokaza glede tega vprašanja. Sodišče druge stopnje zato ne more nepravilnosti sodišča prve stopnje samo popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov, saj tovrstnega dokaznega postopka sploh ni bilo in zato ni kaj dopolnjevati oziroma ponavljati.
dopustitev revizije – pritožbeni razlog – obnova postopka - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Zoper sodbo sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, temveč so dovoljena le še izredna pravna sredstva.
S pritožbo, vloženo na podlagi 32. člena ZDSS-1, lahko stranka uveljavlja obstoj razloga iz 2. alinee prvega odstavka citiranega člena zgolj glede tistega dela odločitve, ki je zajet v drugostopenjskem sklepu o nedopustitvi revizije.
v pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije tožena stranka ne more uveljavljati obnove postopka.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje – pritožba – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ugotovitev sodišča druge stopnje, da le-to v okviru pritožbenih navedb zgolj preverja dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, je zmotna. Na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZDSS-1 lahko na pritožbeni obravnavi ne samo ponovi že izvedene dokaze, temveč izvede tudi nove dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
invalidska pokojnina - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik se je pritožil zoper odločbo (ne zoper sklep ali sodbo) sodišča druge stopnje v glavni stvari. V vlogi ni navedel razlogov, zakaj izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zoper sodbo zavrglo kot nedovoljeno, zoper sklep pa kot neutemeljeno.
Pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije ni mogoče ugoditi, ker ne navaja konkretno, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niti (konkretno - vsebinsko) ne zatrjuje oziroma dokazuje neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje o vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo.
Na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Glede na določbo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 o smiselni uporabi določb zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, velja to tudi za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje v delovnem in socialnem sporu, s katerim revizija ni bila dopuščena.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – dodatek za pomoč in postrežbo – bistveno pravno vprašanje
Bistveno za odločitev je sklicevanje sodišča na določbo 137. člena ZPIZ-1, na podlagi katere imajo ob izpolnjenih drugih pogojih pravico do dodatka za pomoč in postrežbo le tisti uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Glede tega vprašanja sodna odločba, na katero se sklicuje pritožba, ne zavzema stališča. Pritožba tudi ne navaja drugih odločitev vrhovnega sodišča ali višjih sodišč, v katerih bi bila glede tega vprašanja zavzeta drugačna stališča. Pritožbeni razlog odstopa od sodne prakse oziroma neenotnosti sodne prakse zato ni podan.