Bistvo prikritega izplačila dobička je v tem, da ne temelji na formalni odločitvi pristojnega organa upravljanja o delitvi dobička, temveč se izvede prikrito, na podlagi pravnih poslov, ki jih z delničarjem, družbenikom ali lastnikom sklene zavezanec. Prikrito izplačilo dobička ima tako kot odkrito za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe. Zato sedma točka 74. člena ZDDPO-2 prikrita izplačila davčno obravnava enako kot odkrita, kar pomeni, da so predmet obdavčitve pravne osebe z davčnim odtegljajem.
Po SRS 11.22. je potrebno povečati finančne prihodke. Davčni organ je ustrezno prevrednotenje opravil prav na tej podlagi, kar nesporno izhaja iz njegove odločbe. V njej je pojasnil, da po SRS 11.22 izkazani saldi kratkoročnih obveznosti do obravnavanih družb na kontu 221 nimajo objektivne in verodostojne podlage za svoj obstoj. Zato jih je davčni organ odpravil. Odprava obveznosti do spornih dobaviteljev pa predstavlja povečanje rednih finančnih prihodkov v letu 2007. Nesporno je, da je davčna osnova v obdobju pred 1.1. 2007 znižana za sporni znesek. Spora tudi ni, da zaradi zatrjevanega zastaranja obveznosti za isti znesek ni bila povečana, saj je tožnik obveznost še vedno izkazoval v začetnem stanju na dan 1. 1. 2007.
nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Določba 36. člena ZBPP omogoča takojšnjo odobritev BPP za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil. Nujna BPP se odobri, ne da bi organ za BPP pred odločitvijo preverjal, ali prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev. Te pogoje preveri naknadno, na podlagi dokazil, ki jih mora prosilec predložiti.
Tožnik svoje prošnje za dodelitev nujne BPP v danem roku ni dopolnil, zato je tožena stranka imela podlago za postopanje po četrtem odstavku 36. člena ZBPP in na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP za odločitev o vračilu prejete BPP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v istovetnost prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - begosumnost
Dvom v istovetnost bi na primer obstajal, če bi tožnik tekom postopka spreminjal svoje osebne podatke (datum rojstva, ime), tega pa v konkretnem primeru ni bilo, zato sodišče šteje, da iz tega razloga tožniku ni možno omejiti gibanja, saj se lahko istovetnost ugotavlja tudi, če tožniku gibanje ni omejeno.
Tožnik je sicer res v tožbi napisal, da je za mednarodno zaščito zaprosil zato, da ne bi bil vrnjen v izvorno državo, vendar pa to ne ustreza pravni opredelitvi iz 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ. To določilo namreč govori o vložitvi prošnje z namenom odložitve ali onemogočanja odstranitve iz države, tožnik pa je rekel, da jo je vložil, da ne bi bil vrnjen v izvorno državo in ne zaradi odstranitve iz naše države na splošno. Vsak prosilec za azil vloži prošnjo prav z namenom, da ne bi živel v izvorni državi.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. URS člen 19. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) člen 8, 8/3. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do osebne svobode - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - začasna odredba
Ker ukrep pridržanja iz 5. točke 55. člena ZMZ očitno ni v skladu z Direktivo o sprejemu, ki bi že morala biti prenesena v notranji pravni red, pa se to še ni zgodilo. Ugotovitev sodišča, da v tem delu izpodbijane odločitve ne gre zgolj za nespoštovanje prava EU, ampak tudi za arbitrarno odločitev tudi samo z vidika ZMZ, izhaja iz dejstva, da niti ZMZ v 55. členu ne predpisuje, da bi moral prosilec sam poiskati uradno osebo, kot je policist, in mu izraziti namero za azil in da nikoli ni sprejemljivo, da to stori šele ob prijetju policije; tožnik je namreč v konkretnem primeru izrazil namero policistom, ki so ga prijeli, še isti dan po prehodu državne meje in sicer ob prijetju s strani policije dne 4. 2. 2016.
Sodišče ugotavlja, da je možno še z manjšim posegom v nacionalno zakonsko ureditev, kot je odločitev o ignoriranju določbe 1. odstavka 319. člena ZPP in 320. člena ZPP, doseči zadosten namen po učinkoviti in lojalni uporabi prava EU in sicer s tem, da sodišče izda začasno odredbo o tem, da se tožnika nemudoma po prejemu sodne odločbe izpusti iz pridržanja v Centru za tujce, pri čemer pritožba, ki jo lahko tožena stranka vloži že v roku 3 dni, ne zadrži izvršitve začasne odredbe.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - podatki za odmero nadomestila - podatki uradnih evidenc
Iz upravnega spisa izhaja, da je organ na prvi stopnji pri izračunu nadomestila v skladu z 218.c in 218.č členom ZGO-1 upošteval podatke uradnih evidenc (Registra nepremičnin), med katere sodijo tudi podatki o pozidanosti stavbnih zemljišč ter podatki o čisti površini stavb in površini zemljišč, od katerih se odmerja nadomestilo. Tožnik je v upravnem postopku sicer nasprotoval tako ugotovljenemu dejanskemu stanju, ni pa izkazal, da je v skladu z ZEN začel ustrezne postopke za spremembo podatkov v uradnih evidencah, zaradi česar se šteje, da so podatki iz uradnih evidenc, ki jih je uporabil organ za izračun nadomestila, pravilni.
aktivna politika zaposlovanja - javna dela - javno povabilo za izbor programov javnih del - ponudba - čas oddaje ponudbe
Javno povabilo predstavlja (enako kot javni razpis) materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. Zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega povabila, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, iz česar izhaja, da sodišče primernosti in ustreznosti določenega merila javnega povabila ne more presojati. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Pogoji glede pravočasnosti oddaje ponudb so bili vnaprej znani in za vse ponudnike enaki. Po presoji sodišča je tudi smiselna in logična odločitev tožene stranke, da se s pošto vložene ponudbe označi z datumom tekočega dne ob 8.00 uri, ko se pričnejo uradne ure zavoda, saj se na ta način olajša poslovanje.
S tem, ko je bila investitorki zavrnjena njena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo, se položaj tožeče stranke kot stranske udeleženke ni v ničemer spremenil; se ni izboljšal in ne poslabšal. V nobenem primeru pa ni bilo s prvostopenjsko odločbo poseženo v njene pravice ali pravne koristi.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - obstoj razlogov za omejitev gibanja
2. alinejo prvega odstavka 51. člena ZMZ je treba razlagati v povezavi s 55. členom ZMZ kot celoto. Tako kot se v pospešenem postopku ne more prošnje zavrniti kot očitno neutemeljene zgolj na podlagi 5. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, se po mnenju sodišča tudi prosilcu ne more omejiti gibanja zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka zgolj na podlagi razloga iz 5. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, torej zgolj zato, ker prosilec ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času, če je to možnost imel.
Tožena stranka je v postopku pojasnila, da je skupne stroške opremljanja s komunalno opremo določila na podlagi evidenc iz poslovnih knjig, kar je v skladu z 12. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Prav tako je pristojno ministrstvo v okviru svojih pristojnosti nadzora zakonitosti občinskih splošnih aktov ugotovilo, da občinski odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka ni neskladen z veljavno prostorsko zakonodajo. Z navedenim se strinja tudi sodišče in meni, da očitki o nepravilnostih pri izračunu obračunskih stroškov ne dajejo podlage za zaključek, da je odlok nezakonit in s tem za uporabo načela „exceptio illegalis“ v tem sodnem postopku.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 32, 40.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja ali zlorabe postopka - začasna odredba
Tožena stranka je pojasnila, da je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ kot tudi iz 2. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ v zvezi s 5. in 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
Sodišče ocenjuje, da škoda ni dovolj izkazana in konkretizirana ter ni podan pogoj njene težke popravljivosti, zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
ZUSDDD člen 1, 1č. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. ZUP člen 8, 10, 214.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve
Po široki razlagi bi bil že, na primer pogovor med družinskimi člani ali sorodniki, prijatelji, znanci o možnostih vrnitve in njihova ocena o nezmožnosti vrnitve iz objektivnih razlogov, na katere stranka nima vpliva, dovolj v smislu ravnanj, ki merijo na poskus vrnitve; lahko pa bi sodišče zavzelo tudi bolj restriktivne razlage in sicer do stopnje, da bi tožnica morala vložiti določen zahtevek v upravnem postopku ali pa pritožbo zoper materialno dejanje zavrnitve vstopa za to, da bi izkazala zahtevano „ravnanje“ v smislu 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - samoprijava - obveznost dajanja podatkov - posredovanje bančnih podatkov
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je prvostopenjski organ do podatkov o prometu (prilivih in odlivih) na tožnikovem osebnem bančnem računu prišel na nezakonit in ustavno neskladen način. Ustava RS zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic in varstvo osebnih podatkov, vendar pa so posegi organov v te ustavne pravice po ustaljeni ustavnosodni praksi dopustni, če imajo zakonsko podlago in so v skladu z načelom sorazmernosti. To pomeni, da mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe
Procesni rok 15 dni za pritožbo je splošen rok in tožnik niti ne navaja, da bi mu ta rok iz nekih objektivnih okoliščin, na katere ni imel vpliva, v konkretnem primeru dejansko onemogočil ali bistveno otežil uveljavljanje varstva njegovih pravic.
ZSV člen 98. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 36. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 29.
institucionalno varstvo v varstveno delovnem centru - upravičenost do vključitve v zavod - plačilo storitev institucionalnega varstva - stranka v postopku
Pravica do plačila storitev institucionalnega varstva v varstveno delovnem centru je odvisna od ugotovitve, ali so sploh izpolnjeni predpisani pogoji za takšno obliko institucionalne storitve.
Občina ima v postopkih uveljavljanja oprostitev po izrecni določbi 29. člena Uredbe o merilih za odločanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev položaj stranke. Torej ima vse pravice, ki gredo strankam v skladu z ZUP, zato je samovoljno stališče tožene stranke, da je občina le (do)plačnica v postopku sprejema v socialno varstveni zavod.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje na notarsko mesto - oprema in prostori notariata - obrazložitev odločbe
ZN sicer ne določa, kakšna oprema in kakšni prostori so potrebni in primerni za opravljanje notariata, vendar pa so razpisni pogoji terjali poleg izjave kandidata, da ima potrebno in primerno opremo in prostore, tudi dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja. Izbrana kandidatka je glede tega predložila pogodbo o najemu poslovnih prostorov. Ker v izpodbijani odločbi ni dejanskih ugotovitev o tem, kako je s tem izkazan pogoj iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN, je odločba v tem delu neobrazložena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba na razvezo izročilne pogodbe
Tožena stranka je na podlagi določb 24. člena ZBPP pravilno odločila, ko je prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za razvezo izročilne pogodbe zavrnila. Na podlagi tožnikove izjave v spremnem dopisu in njegovega zaslišanja je tožena stranka pravilno ugotovila, da v konkretnem primeru zadeva, v zvezi s katero tožnik uveljavlja BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je pri svoji odločitvi tudi pravilno upoštevala določbe 555. člena OZ.
Po 175. členu ZDavP-2 davčni organ izda odločbo, s katero naloži dolžnikovemu dolžniku, da v 15. dneh plača znesek, ki je enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune. Zato je v takem primeru treba pritrditi stališču tožene stranke, da so v pritožbenem postopku upoštevni le ugovori v zvezi z izpolnitvijo obveznosti, ne pa tudi ugovori v zvezi z obstojem zarubljene terjatve. Kajti ti ugovori se presojajo v postopku zoper sklep o izvršbi, s katerim je bila terjatev dolžnikovega dolžnika zarubljena.
ZKZ člen 17, 19. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - dobra vera - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanja - bistvena kršitev pravil postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Tožnika s posadno listino in predloženimi listinami nista izkazala dobroverne lastniške posesti. Kazalo bi, da tožnika nista izkazala ne pravnega naslova (pogodbe) za prenos lastninske pravice, niti razpolagalne sposobnosti posestnih prednikov. Odločba tudi nima razlogov glede vseh parcel. Iz posadne listine in priloženih listin, ki sta jih tožnika v upravnem postopku predložila, pa bi izhajalo, da s temi listinami tudi za to parcelo ni izkazan niti pravni naslov za prehod lastninske pravice na C.C., D.D., niti njuna razpolagalna sposobnost, niti pravni naslov za prehod lastninske pravice na tožnika. Vendar so to dejstva, ki bi jih moral ugotavljati in obrazložiti, kako jih je pri odločanju uporabil, upravni organ, ki pa tako ni ravnal. Poleg tega iz izpodbijane odločbe in predložene spisne dokumentacije ne izhaja, da bi drugostopenjski organ, ko je zaradi presoje obstoja predpostavk za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ugotavljal dejansko stanje, relevantno za odločitev, tožnikoma dal možnost izjave o odločilnih dejstvih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - kazenska ovadba
Organ za BPP je presojo verjetnosti tožnikovega uspeha v kazenskem postopku sprejel na podlagi ocene tožilca, da naznanjena dejanja niso kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti oziroma da ni podan (niti) utemeljen sum, da bi osumljeni storili kakšno kaznivo dejanje, ter po ugotovitvi, da tožnik v vlogi ni navedel nobenih novih dejstev oziroma konkretiziral zakonske znake kaznivih dejanj, zaradi česar je zaključil, da kazenski pregon zoper osumljene osebe nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se s sprejeto oceno organa strinja. Tožnik sicer ugovarja, da so rezultati sodnih postopkov nepredvidljivi, s čimer se sodišče načeloma strinja, vendar pa je v tem primeru že sam zakon (tj. ZBPP) naložil organu, da sprejme oceno o možnem rezultatu posameznega sodnega postopka, pri čemer je postavil v 24. členu ZBPP določene kriterije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Vsebina prošnje, kot jo v obrazložitvi odločbe povzema tožena stranka (da gre za dostop do podstrešja, za katerega je dobil prosilec, ki je etažni lastnik, le en ključ, želi pa imeti dva), ni skladna z navedbami tožnika v vlogi za dodelitev BPP oziroma njenih dopolnitvah, v katerih tožnik (ko gre za dostop do podstrešja) navaja, da s ključem podstrešja ne razpolaga, na kar posebej opozarja v dopolnitvi tožbe.