odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Če sodišče oceni nepremoženjsko škodo v okviru prvotno vtoževanega zneska, po odštetem valoriziranem znesku že izplačane odškodnine pa prisodi odškodnino v okviru skrčenega vtoževanega zahtevka, ne prekorači tožbenega zahtevka.
V nepravdnem postopku načeloma vsak udeleženec sam nosi stroške postopka (1. odst. 35. čl. ZNP), vendar pa zakon za postopek pridržanja določa drugačno ureditev (78. čl. ZNP).
pravni pouk o pravici do pritožbe – vložitev subsidiarnega obtožnega predloga po opravljenih preiskovalnih dejanjih
Res je, da člen 431 ZKP ne vsebuje nobene določbe o roku, v katerem je oškodovanec kot tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih dolžan vložiti obtožni predlog, vendar glede tega vprašanja, ki ni urejeno v določbah o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, člen 429 ZKP jasno napotuje na smiselno uporabo drugih določb tega člena in sicer v konkretnem primeru določila 3. odstavka 186. člena ZKP. Le-ta določa, da po koncu preiskave preiskovalni sodnik o tem obvesti oškodovanca kot tožilca in ga opozori, da mora v 15 dneh vložiti obtožnico. Kolikor tega ne stori, se šteje, da je odstopil od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen.
Če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oz. v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, stranki ni odvzelo navedene pravice, saj sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za pritožbo oz. vložitev obtožnega predloga.
Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da odloča o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ali njegovi pravilnosti, o tem bo namreč odločalo sodišče v pravdi.
Dejstvo, da predlagatelj s tožbo zahteva (tudi) izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne spremeni dejstva, da gre za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev lastninske pravice.
Če je RS kot tožena stranka v odgovoru na tožbo pripoznala zahtevek, tožnik pa pred pravdo ni vložil predloga za mirno rešitev pri državnemu pravobranilstvu, ni mogoče zaključiti, da je dala tožena stranka RS povod za tožbo.
ZPP člen 151, 163, 151, 163. OZ člen 168, 179, 168, 179.
odškodnina - poškodba pri delu - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - valorizacija plačane odškodnine - obrestovanje predujma za izvedenca
Nesporni del že plačane odškodnine je potrebno valorizirati na vrednost na dan odločanja o višini odškodnine.
Stroški in nagrada sodnemu izvedencu predstavljajo del pravdnih stroškov, od katerih na zahtevo stranke tečejo zakonske zamudne obresti od izreka paricijskega roka, določenega za plačilu pravdnih stroškov, in ne od plačila predujma dalje.
jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - izguba pravice zahtevati povračilo stroškov zaradi odprave napake
Tožnica je izgubila pravico zahtevati zamenjavo vgrajenega stavbnega pohištva, ker je tak zahtevek postavila 6 let po vložitvi tožbe, prej je uveljavljala le odškodninski zahtevek.
Dezinfekcijski bazen, ki se nahaja pred vhodom oz. izhodom v sanitarije bazena, ni nevarna stvar, saj sam po sebi glede na svoje lastnosti, položaj in način uporabe ne predstavlja povečane nevarnosti za nastanek škode.
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni nikoli trdila, da tožnik do povrnitve investicije ne bil upravičen, ker se je povrnitvi investicij odpovedal. Sodišče prve stopnje je torej odločalo mimo trditev strank, kar je v nasprotju z določbo 2. člena ZPP, na podlagi katerega je sodišče vezano na trditveno podlago strank, s katero opredelita meje preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZIZ člen 200a, 201, 201/2, 202/1. OZ člen 376, 382a, 1060. ZOR člen 277.
obresti – prenehanje teka obresti – pogodbeno določene zamudne obresti – poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine – terjatev upnika nižja od ocenjene vrednosti nepremičnine
Z izvršilnim naslovom je bilo do sedaj odločeno le o temelju, ne pa tudi o višini obresti, ki jo je potrebno izračunati na dan plačila, torej na dan razdelitvenega naroka. Pri tem sodišče uporabi veljavno materialno pravo. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko je samo omejilo tek obresti, ni zagrešilo s pritožbo očitane kršitve določbe 201. člena ZIZ, ki določa, da upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo, to pravico pa ima tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom, saj je sodišče omejilo obresti z uporabo materialnega prava in ne na podlagi ugovora dolžnika.
Določbo 200.a člena ZIZ je treba razumeti tako, da je poplačana upnikova terjatev, ki je višja od kupnine, vse do te višine. Smisel ureditve je, da upnik zaradi nakupa nepremičnine pod ugotovljeno vrednostjo ne obdrži poleg vrednosti nepremičnine nad doseženo kupnino še terjatve do dolžnika v tem obsegu.
Predpogoj za uspešno uveljavljanje pobotnega ugovora je obstoj med strankama vzajemnih, istovrstnih in zapadlih terjatev, čemur sodna praksa dodaja še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti) terjatev. Toženec meri s svojim pobotnim ugovorom na kompenzacijo svojega dolga s tistimi koristmi, ki si jih je tožeča stranka neupravičeno pridobila s tem, ko je zadržala presežek natisnjenih izvodov, kar predstavlja verzijski zahtevek zaradi neupravičeno pridobljene koristi. Po pravilih vračanja v primerih neupravičene pridobitve pa je primarna vrnitev v naravi (1. odstavek 190. čl. OZ), zato bi prišel pobot (glede na pogoj istovrstnosti) terjatev v poštev šele, če tožeča stranka knjig ne bi mogla vrniti.
ZD člen 220, 221, 220, 221. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.
dodatni sklep o dedovanju
Ker zapustnik denarnih sredstev nima več, je sodišče ravnalo pravilno, ko je z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo zgolj o dedovanju delnic in dividende. Dedič bo moral svoje morebitne zahtevke zoper sodedinjo uveljaviti v pravdi.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 200. ZTPDR člen 73, 73/1. ZVZD člen 5, 8. ZZelP člen 4.
odgovornost za škodo, nastalo pri uporabi (grajenega) javnega dobra - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca
Za presojo odgovornosti za škodo, ki je nastala pri uporabi (grajenega) javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra. Vendar pa je v konkretnem primeru, ko je bilo ugotovljeno, da sporno zemljišče ni namenjeno funkcionalni rabi javne (železniške) infrastrukture, niti ne gre za zemljišče v splošni rabi, krivdo za očitano opustitev (očiščenje ali posipanje ledene površine) mogoče pripisati le delodajalcu tožnika.
Sodišče prve stopnje je navedlo, zakaj ne verjame toženki, da je na račun stroškov zastopanja plačala tožniku 2.500,00 DEM, in verjame tožniku, da mu navedenega zneska toženka ni izročila, in tako dokazno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema in je pritožba neutemeljena, ko še vedno trdi, da je toženka sporni znesek plačala tožniku. S temi trditvami toženka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče, kot že omenjeno ne dvomi, zlasti ob tem, ko toženka ni predložila verodostojnih dokazov za svoje trditve.
ZOR člen 148, 148/1, 148, 148/1. SZ člen 33, 41, 41/1, 41/1-7, 44, 44/1, 44/1-6, 44/1, 44/1-6, 33, 41, 41/1, 41/1-7, 44.
spor majhne vrednosti - učinki pogodbe med pogodbenimi strankami - razmerje med najemnikom in dobaviteljem storitev za večstanovanjsko stavbo
SZ v členih, ki jih citira in na katere se sklicuje tožeča stranka (44. člen ter 33. člen v povezavi s 7. alinejo 1. odstavka 41. člena in 6. alinejo 1. odstavka 44. člena SZ) ureja medsebojna razmerja med lastniki stanovanj in njihovimi najemniki in ne daje dobaviteljem storitev za večstanovanjsko stavbo nikakršnih neposrednih zahtevkov napram najemnikom.
pojem posesti - posest stvari - kriteriji posesti - soposest - parkirna mesta
Posest stvari ni vsako fizično razmerje osebe do stvari (to je le dejanska manifestacija posesti), ampak je dejanska oblast nad stvarjo (70. člen ZTLR). Tudi vsaka dejanska oblast nad stvarjo ni posest. Posest je le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki zadovoljuje naslednje kriterije: zunanja vidnost, trajnost, izključujočnost, dostopnost stvari posestniku.
stroški pravdnega postopka - pravilna uporaba odvetniške tarife
V primeru, da je bi narok za glavno obravnavo preložen, se stroški odmerijo v višini 25% zneska, ki bi stranki pripadal, v kolikor bi bil narok opravljen.