posojilna pogodba - soglasje izjavljene in dejanske volje - soglasje o predmetu pogodbe
Za nastanek veljavne pogodbe je bistveno, kakšno je bilo soglasje volj pravdnih strank glede bistvenih sestavin pogodbe, med katere sodi tudi višina izročenega denarja ob njenem sklepanju.
pogodba o naročilu - pogodba v korist tretjega - pogodba o naročilu v korist tretjega - aktivna legitimacija
S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Tudi ta pogodba se lahko sklene v korist tretjega, s katero se promitent zaveže promisarju, da bo izpolnil beneficiarju. V takem primeru pridobi benificiar (tretji) lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku (promitentu). Zato je treba za rešitev vprašanja aktivne legitimacije v obravnavanem primeru uporabiti še določila splošnega dela OZ, ki urejajo pogodbo v korist tretjega.
Pritožbene navedbe se ne nanašajo na samo vknjižbo, pač pa pritožnik navaja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal v izvršilnem postopku, v zemljiškoknjižnem postopku pa niso upoštevani.
škodni dogodek - zavarovalni primer - izključitev zavarovalnega kritja - neuporaba varnostnega pasu - vzročna zveza med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom - deljena vzročnost - življenjsko in nezgodno zavarovanje
V skladu s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje je izključeno zavarovalno kritje za nezgode "zaradi neuporabe varnostnega pasu med vožnjo". Če tožnik dokaže, da ni povezave med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom oziroma da je ta povezava le delna, ni mogoče izključiti obveznosti zavarovalnice.
zavarovalnina – vrednost zavarovane stvari – nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je ocenilo kot dokazane obrambne trditve tožene stranke, da je bila ocenjena vrednost zavarovane stvari večja od resnične vrednosti, ker je tožena stranka pojasnila, da je veljalo zavarovanje za primer, če bi do škodnega dogodka prišlo, potem ko bi tožeča stranka zamenjala počeno vetrobransko steklo. Ker ga ni zamenjala, je do škode na steklu ob toči prišlo iz vzroka, ki je obstajal že ob sklenitvi pogodbe. Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da ji je po sklenitvi pogodbe poškodbo na vetrobranskem steklu zamenjala, navaja nova dejstva.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
ZIZ člen 42, 42/2, 42, 42/2. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti
S potekom pritožbenega roka je sodba pravnomočna, zato sodišče ne sme zavrniti predloga tožeče stranke za potrdilo pravnomočnosti sodbe, čeprav ima pomisleke glede popolnosti naziva tožeče stranke, na katero se sodba glasi.
ZIZ člen 45, 46, 45, 46. ZZK-1 člen 3, 12, 86, 87, 3, 12, 86, 87.
zaznamba izvršbe - učinkovanje zaznambe izvršbe - površina nepremičnine- nepravnomočnost sklepa o izvršbi
Površina, ki je evidentirana v katastru, v zemljiški knjigi pa se le poočiti, pri odločanju o vpisu v zemljiško knjigo nima posebnega pomena, zato jo pri identifikaciji nepremičnine ni potrebno navesti. Glede na navedeno tako pri odločanju o zaznambi izvršbe ni pravno pomembno, da je v listini, ki je podlaga za vpis, navedena drugačna površina nepremičnine, kot kaže stanje v zemljiški knjigi, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijanem sklepu.
Ker je pri nepremičnini, ki je skupna lastnina dolžnikov do celote, že vknjižena hipoteka v korist upnika, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče pri njej le zaznamovalo izvršljivost (glede iste terjatve) v korist navedenega upnika, samo dejstvo, da je na tej nepremičnini vpisana skupna lastnina dolžnikov, ne pa solastnina (ki je navedena v sklepu o izvršbi), ni odločilnega pomena in na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati.
SODNI REGISTER – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055669
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 428, 429, 431, 432, 433, 434. ZSReg člen 39.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dovoljenost pritožbe – domnevna baza za obstoj izbrisnega razloga – izvršitelj kot oseba z javnim pooblastilom – neznani naslov – udeleženec postopka izbrisa po uradni dolžnosti – predlog za začetek postopka izbrisa – obvestilo izvršitelja
Izvršiteljica je kot oseba z javnim pooblastilom v postopku premičninske izvršbe ugotovila, da je pravna oseba na naslovu neznana in da je s tem izkazana domnevna baza za obstoj izbrisnega razloga. S tem obvestilom se je vloga izvršiteljice, ki jo ima na podlagi določbe 2. odst. 428. člena ZFPPIPP, končala. Izvršiteljica torej nima lastnega pravovarstvenega zahtevka in zato v skladu s 432. členom ZFPPIPP ni udeleženec postopka izbrisa. Zato tudi registrsko sodišče ni dolžno izdati negativnega, zavrnilnega sklepa, da ne bo začelo postopka izbrisa.
Časovne meje pravnomočnosti se raztezajo na dan 1. 1. 2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku na znižanje preživnine na podlagi sklenjene sodne poravnave z dne 10. 1. 2006. Tožnik zato ne more s tožbo na znižanje preživnine uveljavljati spremenjenih okoliščin, ki so obstajale do dne 1. 1. 2005. Tudi za kasnejše obdobje tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, saj je bil pred 1. 1. 2005 nezaposlen, sedaj pa ima zaposlitev, preživninska obveznost je obstajala pred 1. 1. 2005.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055118
ZOR člen 542, 542/2, 546, 546/2, 550, 551. ZVPot člen 52, 55, 55/2, 56.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe o finančnem leasingu - uporaba pravil o prodaji na obroke
Pri obravnavi leasing pogodbe, ki ima elemente prodajne pogodbe, je sodišče dolžno uporabiti kogentne določbe ZOR o varstvu kupca posameznika pri prodaji na obroke in kogentne določbe ZVPot o varstvu potrošnika pri prodaji na obroke.
civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
VSL0056079
ZPP člen 128, 339/2-14, 128, 339/2-14. OZ člen 190, 191, 190, 191.
meritorna odločitev - oblika odločbe - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - verzija
128. člen ZPP določa, da sodišče izda odločbe v obliki sodbe ali sklepa, o tožbenem zahtevku pa odloči s sodbo. Le v postopku za izdajo plačilnega naloga sodišče izda sklep, s katerim ugodi tožbenemu zahtevku v obliki plačilnega naloga. Predmetni postopek se je začel s predlogom za izvršbo, kateremu je sodišče s sklepom ugodilo, glede na obrazložen ugovor tožencev, pa je ta sklep razveljavilo v izvršilnem dovolilu in odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Zato bi moralo sodišče v primeru meritorne odločitve, odločitev sprejeti na podlagi sodbe in ne sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053868
ZPPSL člen 140, 144, 144/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181, 181/1, 181/2. OZ člen 131, 131/2, 179, 182, 964, 965, 965/1, 131, 131/2, 179, 182, 964, 965, 965/1.
ugotovitvena tožba - stečaj - solidarna obveznost tožencev - de minimis non curat praetor
Tožnik ima do drugega toženca, ki je pravna oseba v stečaju, le ugotovitveni zahtevek do stečajne mase. Obveznost tožencev je še vedno solidarna, saj uvedba stečajnega postopka ne vpliva na temeljne posledice pasivne solidarnosti.
Pritožbene navedbe v zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za plačilo 0,78 EUR je obravnavati po načelu de minimis non curat praetor.
ZDR člen 4, 4/1, 11, 11/2, 16, 42, 204, 204/1, 204/2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 5.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - zahteva za varstvo pravic - elementi delovnega razmerja - civilnopravna pogodba - plača - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Glede na to, da je tožnik v času, za katerega se je ugotovil obstoj delovnega razmerja, pri toženi stranki opravljal delo za plačilo na podlagi pogodb civilnega prava, je treba pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo bruto plače po višini upoštevati zneske, ki jih je tožena stranka tožniku že izplačala.
URS člen 15, 35, 15, 35. OZ člen 134, 134/1, 179, 179/1, 134, 134/1, 179, 179/1.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do duševne integritete - zahteva za prenehanje s kršitvami pravic osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravnost kršitve osebnostnih pravic
Vsaka kršitev osebnostnih pravic je že v načelu protipravna. To izhaja iz pravne narave osebnostnih pravic, ki je v njihovi absolutnosti. Protipravnost določenega ravnanja, ki ima sicer značilnosti kršitve osebnostne pravice, je lahko izključena v primerih, navedenih v Ustavi ali zakonu. Po splošnih načelih odškodninskega prava med take razloge sodi tudi privolitev prizadetega. V obravnavanem primeru privolitev pokojne za objavo fotografij ni bila pravno veljavna. Če je tako, njena nična privolitev ni mogla vezati ne tožnikov kot pokojničinih sorodnikov ne tožene stranke, in sicer ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno, da pokojna ni bila sposobna izraziti svoje prave volje in podati veljavnega soglasja za objavo. Nična privolitev nima učinkov. Privolitve umrle ni bilo, po njeni smrti pa je nesporno nista podali niti tožeči stranki. Objavo fotografij brez veljavne privolitve umrle je poseg v njeno integriteto in v duševno integriteto njenih sorodnikov. V okvir pravice posameznika do duševne integritete sodi tudi pravica do pietete - spomina na osebnost umrlega. Ta svojcem dovoljuje spoštovanje in spomin na umrlega v skladu z njihovim prepričanjem in čustvi, ki so ga gojili do njega.
Če tožnik s spremenjeno tožbo zahteva celo nižjo odškodnino kot s prvotnim zahtevkom, pri čemer izjave o delnem umiku tožbe ne poda, spremeni pa obrestni zahtevek, sprememba tožbe ni potrebna zaradi dokončne ureditve spornega razmerja med strankama, saj bo to dokončno urejeno tudi z odločitvijo o prvotno postavljenem zahtevku.
Pogodbena določila so jasna, zato jih je potrebno razlagati takšna, kot so, in ni mogoče uporabiti pravila o razlagi pogodb iz 83. člena OZ.