ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1, 51, 51/2, 55, 59, 59/1. ZD člen 212, 213, 213/1, 212, 213, 213/1.
spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo
Pravica zapustnikove vdove, da 1/2 nepremičnin, ki so po stanju zemljiške knjige zapustnikova last, ne spada v zapuščino, je manj verjetna, zato je tožbo dolžna vložiti ona.
Če je RS kot tožena stranka v odgovoru na tožbo pripoznala zahtevek, tožnik pa pred pravdo ni vložil predloga za mirno rešitev pri državnemu pravobranilstvu, ni mogoče zaključiti, da je dala tožena stranka RS povod za tožbo.
vodenje glavne obravnave – strokovni sodelavec – sodnikova navzočnost na naroku za glavno obravnavo – prepustitev vodenja glavne obravnave strokovnemu sodelavcu
Vodstvo glavne obravnave obsega dejanja, s katerimi sodišče glavno obravnavo začne, jo vodi in sklene. Vodenje dejanj strokovnega sodelavca na naroku za glavno obravnavo pomeni njegov nadzor in usmerjanje teka glavne obravnave, za kar je nujna sodnikova navzočnost na glavni obravnavi. Če sodnik na naroku prepusti vodenje glavne obravnave strokovnemu sodelavcu, mora pravdnima strankama tudi pojasniti takšen način vodenja glavne obravnave in predstaviti strokovnega sodelavca. Vodenju strokovnega sodelavca pod vodstvom sodnika se stranke ne morejo upreti, imajo pa možnost izločati strokovne sodelavce, ta pravica pa jim je zagotovljena le, če jih sodnik seznani o tem, kdo bo vodil glavno obravnavo.
ZPP člen 199, 199/1, 199, 199/1. ZJF člen 80b, 80f, 80b/1, 80f/5, 80b, 80f, 80b/1, 80f/5. OZ člen 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 22/3, 162, 508, 508/2, 623, 623, 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 22/3, 162, 508, 508/2. Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin člen 11, 11/1, 37, 38, 38/1, 40, 40/2, 40/2-11, 43, 44, 44/3, 40/2-11, 43, 44, 44/3, 11, 11/1, 37, 38, 38/1, 40, 40/2.
prodaja državnega premoženja - prodaja občinskega premoženja - postopek prodaje - metode prodaje - javna ponudba - vabilo k dajanju ponudb - licitacija - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - predkupna pravica - odškodninska odgovornost za pogajanja - negativni pogodbeni interes - pozitivni pogodbeni interes
Namen prodajne ponudbe, ki je namenjena nedoločenemu krogu oseb, katere predmet se nanaša na premoženje, ki je individualno določeno (species), in je poleg vsega še v državni oziroma občinski lasti, je doseganje čim ugodnejših prodajnih pogojev. Gre torej za licitacijski način sklepanja pogodb, za katerega se analogno uporablja določba 623. čl. OZ.
Za sprejem predkupne ponudbe je ob izjavi potrebno tudi izpolniti pogodbeno obveznost, torej plačati kupnino (prenumerandni kup, 2. odst. 508. čl. OZ).
Odškodninska obveznost, ki temelji na odgovornosti za pogajanja (culpa in contrahendo, 2. in 3. odst. 20. čl. OZ), pošteno stranko načeloma upravičuje le do povrnitve tiste škode, ki predstavlja negativni pogodbeni interes.
ZPP člen 245, 245/3, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47a, 47a/5.
izvedenci - strokovna institucija - stroški izvedenca - preklic glavne obravnave - ustno podajanje mnenja na glavni obravnavi - zavrnitev plačila stroškov izvedenca pri preklicani glavni obravnavi
Če je izvedenec pravočasno obveščen o preložitvi naroka za glavno obravnavo, potem sodišče ne sme uporabiti določbe 5. odst. 47.a člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
Splošni pogoji praviloma dopolnjujejo pogoje, določene v pogodbi, ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je določba 5.3. točke Splošnih pogojev poslovanja z osebnimi računi, na kateri je tožena stranka temeljila ugovor, da za tožničino škodo ne odgovarja, nična, ni mogoče upoštevati v pritožbi ponovljenega ugovora, da je tožnica s podpisom pogodbe prevzela nevarnost kraje kartice in morebitnega nastanka škode do trenutka, ko je toženka izvedela za krajo, in pritožbene navedbe, da je pogodbeno razmerje mogoče spremeniti le ob soglasju obeh pogodbenih strank.
ZOR člen 179, 179/1, 179/2, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 8, 8.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - višina pravične denarne odškodnine - dopolnitev izvedenskega mnenja - soprispevek oškodovanca
Ali je potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja, je stvar sodišča prve stopnje, ki presodi, ali je izvedenec opravil nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo. Tudi izvedensko mnenje presodi sodišče v skladu z 8. členom ZPP, torej presodi po svojem prepričanju, ali je določeno dejstvo z izvedenskim mnenjem dokazano v zadostni meri. V tem primeru je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ni potrebe za dopolnitev izvedenskega mnenja. Če namreč izvedensko mnenje ni tako, kot ga stranka pričakuje, to še ne pomeni, da dejansko stanje ni prav ugotovljeno.
ZZZDR člen 132, 132. ZSV člen 21, 21. ZPP člen 7, 408, 408/1, 408/3, 7, 408, 408/1, 408/3.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - razpravno načelo v sporih iz razmerij med starši in otroci - preiskovalno načelo
Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki v določenem obsegu velja razpravno načelo; preiskovalno načelo ga izpodriva le, v kolikor to zahtevajo koristi otrok oziroma oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese (1. in 3. odst. 408. čl. ZPP)
Sodišče je pravilno tehtalo pravico do izražanja in pravico do svobode javnega obveščanja na eni strani ter pravico do zasebnosti na drugi strani. Tožnik kot nosilec javne funkcije, za katero obstaja povečan interes javnosti, se ne more izogniti kritiki svojega dela. O njegovem delu v času opravljanja javne funkcije in tudi o njegovem obnašanju, ki je v javnem družbenem interesu, je toženka nedvomno upravičena poročati. V obravnavanem primeru pa gre za objavljanje podatkov o tožnikovem prebivališču in fotografij njegovega bivališča. Takšne podrobnosti iz zasebne sfere posameznika, četudi gre za osebo, ki opravlja javno funkcijo, pa niso splošno javno pomembni v taki meri, da bi se javnost morala z njimi seznaniti.
motenje posesti - predmet obravnavanja tožbe zaradi motenja posesti - pravica do posesti
Tožena stranka se v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, če jo je pridobil v že končani petitorni pravdi (pravilo "petitorium absorbet possessorium").
ZD člen 173, 173. ZPP člen 86, 93, 307, 339/2-8, 392, 86, 93, 307, 339/2-8, 392.
dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - sodna poravnava - soglasje strank - možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev podpisa dednega dogovora
Iz neprerekanih pritožbenih trditev izhaja, da pritožnica ni podpisala zapisnika iz naroka, kjer naj bi bil sklenjen dedni dogovor, ker se ni strinjala z vsebino dednega dogovora, o čemer so bili seznanjeni vsi dediči, njihovi pooblaščenci in sodnik. S takšno izjavo na naroku je pritožnica omejila pooblastila svojemu pooblaščencu, ki ni imel več pooblastila za sklenitev dednega dogovora za pritožnico, v vsebini kateri je pritožnica nasprotovala. V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo na razveljavitev in ne s pritožbo. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, zato jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi ter ga podpišejo. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Če niso izpolnjene navedene procesne predpostavke, sodna poravnava ni sklenjena in se sodišče pri svoji odločitvi na takšno sodno poravnavo ne more sklicevati.
V KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja ni več, je pa grdo ravnanje izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1. Po novem KZ-1 je torej potrebno, da storilec kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z grdim ravnanjem povzroči ogroženost oškodovanca (posledica).
Prestrašenost in užaljenost oškodovanke, ki je navedena v opisu kaznivega dejanja in v razlogih sodbe, ni dovolj za zaključek, da je posledica, ki se zahteva za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 135. člena KZ, podana. Vsak poseg na telo namreč še ne pomeni, da je z njim ogrožena varnost. So pa v opisu obtoženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja razžalitve (realne injurije), za katerega pregon se začne na zasebno tožbo.
Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da odloča o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ali njegovi pravilnosti, o tem bo namreč odločalo sodišče v pravdi.
Dejstvo, da predlagatelj s tožbo zahteva (tudi) izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne spremeni dejstva, da gre za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev lastninske pravice.
pravni pouk o pravici do pritožbe – vložitev subsidiarnega obtožnega predloga po opravljenih preiskovalnih dejanjih
Res je, da člen 431 ZKP ne vsebuje nobene določbe o roku, v katerem je oškodovanec kot tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih dolžan vložiti obtožni predlog, vendar glede tega vprašanja, ki ni urejeno v določbah o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, člen 429 ZKP jasno napotuje na smiselno uporabo drugih določb tega člena in sicer v konkretnem primeru določila 3. odstavka 186. člena ZKP. Le-ta določa, da po koncu preiskave preiskovalni sodnik o tem obvesti oškodovanca kot tožilca in ga opozori, da mora v 15 dneh vložiti obtožnico. Kolikor tega ne stori, se šteje, da je odstopil od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen.
Če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oz. v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, stranki ni odvzelo navedene pravice, saj sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za pritožbo oz. vložitev obtožnega predloga.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izvršitelj kot predlagatelj postopka izbrisa – predlagatelj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Izvršitelj nima položaja upravičenega predlagatelja, saj začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
Z obvestilom, s katerim je izvršitelj obvestil registrsko sodišče o domnevni bazi za obstoj izbrisnega razloga po 1. alineji 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, bi se morala vloga izvršitelja, ki jo ima na podlagi določbe 2. odstavka 428. člena ZFPPIPP, končati. V presoji registrskega sodišča je namreč odločitev o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena tega zakona (431. člen ZFPPIPP).
Razlog za zapustnikovo zmoto bi lahko bilo dejstvo, da ne bi vedel, da je tožnik posojilo vrnil, kar bi moral dokazati tožnici. Dejstvo, da toženec ne more predložiti zadolžnice, ne pomeni dokaza, da je bilo posojilo vrnjeno.
odškodnina za premoženjsko - odškodnina za nepremoženjsko škodo - mesečna renta - izguba zaslužka - Invalidnina - upoštevanje invalidnine pri določitvi rente
Invalidnina se ne upošteva pri določitvi rente, saj je namen invalidnine omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ni moč upoštevati pri odmeri premoženjske škode. Pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče upošteva tudi nadomestilo za telesno okvaro, do katerega ima oškodovanec pravico po predpisih o invalidskem zavarovanju, in na podlagi vseh okoliščin primera po prostem preudarku ugotovi, v kolikšni meri nadomestilo za telesno okvaro vpliva na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
Zavarovalnica krije škodo, čeprav so podani razlogi za izgubo zavarovalnih pravic, če pride do škode iz kakšnega razloga, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do nastanka škode (nenadna okvara na vozilu, ravnanje drugega in podobno).