Pogodba o dosmrtnem preživljanju oziroma premoženje, na katerega se takšna pogodba nanaša, iz premoženja v smislu določb 14. člena ZBPP oziroma 23. člena ZSV ni izrecno izvzeto. Zato ga je v načelu šteti za relevantnega pri odločanju, razen v primeru, ko je v zvezi s tem premoženjem izpolnjen kakšen od pogojev, ki so izrecno predpisani za to, da se ga pri odločanju ne upošteva.
Po določbi 7. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v predhodnem preizkusu tožbe le-to s sklepom zavrže, če je bila zoper upravi akt, ki se z njo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
V skladu s prakso SEU je, da se tožniku ne prizna pravica do odbitka vstopnega DDV iz računov, ki so neverodostojne knjigovodske listine, ker niso izkazane opravljene storitve s strani izdajateljev računov in gre za fiktivne posle, tožniku pa se, glede na objektivne okoliščine, ki so tudi v neobičajnem poslovanju, lahko očita, da je vedel ali da bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo pravic iz naslova DDV.
davek od dobička pravnih oseb - DDV - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove
Davčna zavezanka je izdajala račune, ki niso vsebovali vseh predpisanih sestavin, oziroma za obdobje od 1. 9. do 31. 12. 2000 računov sploh ni predložila. Prav tako ni predložila evidenčnih kartonov vseh kandidatov, kar pomeni, da poslovne dokumentacije ni vodila ustrezno in na način, ki je določen s predpisi. Zato je prvostopni organ utemeljeno pristopil k oceni davčne osnove, v skladu z določbo 1. odstavka 68. člena ZDavP-2.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - sprememba vrste rabe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku - subjektivni rok - stvarna pristojnost
V postopku ugotavljanja, ali je predlagatelj obnove spoštoval subjektivni rok za vložitev predloga, je pomembno tudi, ali je stranka, ki ni sodelovala v postopku (pa bi morala sodelovati), vedela za postopek in izdajo odločbe. V takem primeru namreč lahko stranka zavaruje svoje pravice bodisi že med postopkom, s tem, da zahteva, da se pripusti kot stranka (139. člen ZUP/86), bodisi, po končanem postopku, s tem, da zahteva vročitev odločbe in zoper odločbo vloži pritožbo. To stališče v nadaljevanju pomeni tudi, da se obnova iz 9. točke 249. člena ZUP/86 dovoli le, če iz okoliščin izhaja, da predlagatelj obnove ni vedel za postopek in izdajo odločbe oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati o tem.
nepremičninsko posredovanje - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - licenca - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - izpolnjevanje pogojev
V konkretnem primeru tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje vloge, temveč bi jo morala meritorno obravnavati in preizkusiti tožnikovo vlogo v smislu izpolnjevanja pogojev za izdajo licence in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov glede na veljavne določbe ZNPosr.
ZOPDA člen 5, 9. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 6. ZUP člen 9.
izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - določitev višine odškodnine - načelo zaslišanja stranke
Namen ZOPDA je omogočiti upravičencem, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledica izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska, ki ni nujno enak znesku polne odškodnine po načelih Obligacijskega zakonika. Pripadajoči znesek ugotovi komisija v manj formaliziranem postopku, kar omogoča, da upravičenec do plačila pride v krajšem časovnem obdobju. Gre za postopek sporazumevanja o odškodnini. Zato tudi sodišče meni, da se po ZOPDA odškodnina odmeri za najtežjo vrsto verificirane bolezni, pri čemer se, kot izhaja iz 6. člena Pravilnika, upošteva pričakovani razvoj bolezni. V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja v težjo vrsto bolezni upravičencu pripada razlika v odškodnini.
ZUS-1 člen 4, 66, 66/1. ZPVAS člen 5, 6, 7. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov člen 4,5.
agrarne skupnosti - vpis spremembe članstva v register agrarnih skupnosti - upravna zadeva - upravni spor zaradi kršitve človekovih pravic
Po 4. odstavku 7. člena ZPVAS morajo agrarne skupnosti organu, ki vodi register, sporočiti spremembe podatkov, o katerih se vodi register, vendar pa zakon ne določa, da bi registrski organ moral o sporočenih spremembah podatkov odločati v upravnem postopku. Zato je odločanje o vpisu agrarne skupnosti in njenih članov v register agrarnih skupnosti in njihovih članov z odločbo, izdano v upravnem postopku, enkratno dejanje.
Po tem, ko se o vpisu agrarne skupnosti v register agrarnih skupnosti odloči v upravnem postopku - kajti v javnem interesu je ponovno organiziranje agrarnih skupnosti, da se njihovim članom lahko vrnejo premoženjske pravice, ki so bile njim ali njihovim pravnim prednikom odvzete - pa registracija sprememb podatkov, o katerih se vodi register, glede na določbe ZPVAS ni upravna zadeva (4. odstavek 7. člena ZPVAS), po mnenju sodišča pa to tudi ni glede na naravo stvari, pač pa gre pri tem za upravno delovanje, ki ne rezultira v izdaji upravnega akta.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa nedvomno izhaja, da je predmetno zemljišče pozidano, saj na njem stoji del hotela F., kar predstavlja oviro za vrnitev zemljišča upravičencu v naravi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo neutemeljeno plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija
Ker tožnici – občini nobeden od veljavnih pravnih predpisov ne daje pravice, da bi kot stranka ali stranski udeleženec sodelovala v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, tožnica tudi nima pravice vlagati pravnih sredstev oziroma zahtevati sodno varstvo zoper odločbe v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.