COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - dodelitev subvencije - napačna uporaba materialnega prava
Pogoj za pridobitev pravice do subvencije je, da je delavec zaposlen za polni delovni čas, ni pa relevantno, kdaj se je delavec zaposlil, niti ali je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Zavrnitve pravice do dodelitve subvencije ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 11. člen ZIUOOPE, ki pojasnjuje, kakšen je namen ukrepa.
ZZDej-K člen 41, 41/4. ZUP člen 216, 237, 237/2, 237/2-1.
koncesije - trajanje koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - stvarna pristojnost - župan
V obravnavani zadevi odloča na prvi stopnji občinska uprava, in ne župan, kot je obravnavani primer, ki je izdal izpodbijano odločbo. To pa pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojen organ, kar pa pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZUP člen 260, 260/1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravni postopek - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna presoja odločilnih dejstev
Tožnica ne navaja, da ji pred izdajo izpodbijane odločbe niso bila poznana dejstva o navedenih vpisih v letih 2007 in 2016. Prav tako ne trdi, da ji niso bile poznane okoliščine, ki so bile podlaga za drugačno presojo njenega vpisa kot nosilke kmetijskega gospodarstva v letu 2007 v odločbi z dne 29. 10. 2018, to je zakaj je bila v letu 2007 v register KMG vpisana kot nosilka in kakšna opravila je opravljala za pašno skupnost. V bistvu uveljavlja, da se je z navedeno odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo teh dejstev, kar je bila podlaga zato, da je bilo v navedeni upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev, zato tudi odločba (in sodba), iz katere takšna interpretacija izhaja, ni nov dokaz.
ZUS-1 člen 3, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZVRS člen 21, 21/3.
upravni akt - odlog - pandemija - omejitev pravic - težko popravljiva škoda
Sodišče ugotavlja, da tožnik ne zatrjuje kakšnega konkretnega dejanja ali opustitve, ki bi bilo že izvršeno, in s katerim so organi že posegli ali posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejstvo, da bo tožniku šele nastala škoda, ko mu bo onemogočeno opravljati posamezna dejanja v javnem življenju, je bodoče negotovo dejstvo, ki se še ni zgodilo. Po stališču Vrhovnega sodišča RS pa tudi uveljavljanja nezakonitosti Odlokov (da je ta v nasprotju z zakonom ali ustavo) ni mogoče šteti kot nezakonito dejanje sprejetja Odloka. Sodišče tako zaključuje, da predmetna tožba ni bila vložena zaradi nezakonitosti že izvršenih dejanj in se tudi ne nanaša na konkretna nezakonita dejanja, pač pa se nanaša neposredno na ugotovitev nezakonitosti določb splošnega podzakonskega predpisa.
spodbujanje skladnega regionalnega razvoja - spodbuda za zaposlovanje - problemsko območje - prispevki za socialno varnost - povračilo prispevkov delodajalcu - zaposlitev brezposelne osebe - vračilo prispevkov za socialno varnost - subvencija za zaposlitev brezposelne osebe - stalno prebivališče
V skladu z razlago prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 je pogoj za uspešno uveljavljanje spodbude za zaposlovanje na problemskih območjih, da delodajalec zaposli osebo, ki živi na problemskem območjih, v konkretnem primeru v Pokolpju, in ne na kakem drugem območju.
Ko gre torej za objekt, za katerega je treba opraviti tudi presojo sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave (za kakršnega nesporno gre v obravnavanem primeru), je odločitev o tej presoji vsebovana v odločitvi o izpolnjevanju pogojev za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ta pa je po prvem odstavku 50. člena GZ sestavni del odločitve v gradbenem dovoljenju, izdanem v integralnem postopku.
Presoja iz četrtega odstavka 6. člena Habitatne direktive se kot določba, ki pomeni odstopanje od merila za izdajo soglasja, določenega v tretjem odstavku tega člena (zaradi česar je treba to določbo direktive razlagati ozko), lahko uporabi šele po tem, ko so bile posledice posega preučene v skladu z določbami navedenega tretjega odstavka 6. člena Habitatne direktive.
Da se lahko šteje, da so bile posledice posega preučene v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Habitatne direktive, pa mora presoja zajeti vse zaščitene habitatne tipe in vrste na vplivnem območju posega.
Navedeno pomeni, da je odločba o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave, vedno tudi odločba o okoljevarstvenem soglasju v delu, ki se nanaša na naravo, saj se z njo da soglasje k neugodno ocenjenem posegu in v tem delu nadomesti sicer negativno (zavrnitveno) odločitev o okoljevarstvenem soglasju (sedmi odstavek 101. e člena ZON), ki bi bila sicer izdana zaradi neugodno ocenjenega posega v naravo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Sodišče pritrjuje stališču toženke v izpodbijani odločbi, da tožniku BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe ni mogoče priznati, saj so morebitni stroški pravnega svetovanja, sestave in vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje ter pritožbe nastali pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP in ne na dan vložitve prošnje za BPP oziroma po njeni vložitvi, kot to določa citirani drugi odstavek 11. člena ZBPP.
ZUS-1 člen 52. ZPP člen 115, 262, 262/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - tožbena novota
Upoštevajoč nesporno dejstvo, da je bil tožnik v Republiki Hrvaški pol leta, da je imel v postopku prevajalca, da svojih trditev (da so z njim ravnali nečloveško, ponižujoče, da so se do njega vedli grdo, da so rasisti, zelo nasilni do migrantov, da ima slabe izkušnje s strani uradnih oseb, ker so bili nespoštljivi in neprijazni) ni konkretiziral, da se vabilu na zaslišanje v tem upravnem sporu ni odzval, je presoja toženke, da so te navedbe presplošne, nekonkretizirane, po presoji sodišča pravilna. Pravilno je toženka presodila tudi, da tožnikova izjava, da je bila hrana slaba in da so vrata azilnega doma zapirali ob 23.00 uri, ne zadošča za ugotovitev sistemske pomanjkljivosti niti ne predstavlja nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na komunalno opremo - priključitev na javni vodovod - denarna kazen - oprava izvršbe - kršitev pravil postopka
Vezano na tožbene navedbe, s katerimi tožnik graja ravnanje prvostopenjskega organa, gre ponoviti, da je bila obveznost priklopa na javni vodovod tožniku naložena z odločbo z dne 7. 4. 2017. V kolikor je tožnik menil, da mu navedena obveznost ne bi smela biti naložena (ker naj za to, kot gre razumeti njegove tožbene navedbe, ne bi bili izpolnjeni zahtevani pogoji – tožnik navaja, da je objekt nenaseljen, potreben prenove ali rušitve), da mu je bil določen neustrezen rok za njeno izpolnitev, da je izpolnitev obveznosti nemogoča ipd., bi moral eventualne s tem povezane ugovore uveljavljati v pravnih sredstvih zoper navedeno odločbo, ne more pa jih uveljavljati v pravnih sredstvih zoper sklep o denarni kazni, izdan v izvršilnem postopku, v katerem se o navedeni tožnikovi obveznosti ni meritorno odločalo, pač pa se je ugotavljalo zgolj, ali je ta izpolnjena.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Glede na določilo 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, po katerem mora upravni organ ugotoviti, ali tujčevo prebivanje v RS utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose RS ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj, tožena stranka navaja, da mora v tej zvezi upoštevati tudi podatke, ki sta jih v okviru svojih zakonskih pristojnosti pridobili tako Policija, kot SOVA.
upravni postopek - ničnost - inšpekcijski postopek - sodna pristojnost
Prvostopenjski organ je v upravnem postopku z upravno odločbo odločil o obveznosti iz premoženjskega oziroma civilnopravnega razmerja, ki naj bi s potekom dogodkov med vrtanjem geotermalne vrtine na tožnikovem zemljišču nastalo med njima, pomeni izpodbijana odločba poseg v pristojnosti sodišča in zato ne more obstajati, saj je v zadevi iz sodne pristojnosti odločil organ, ki po zakonu ni upravičen izvrševati sodne funkcije.
ZKme člen 58, 58/1, 64. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 565/2013 z dne 18. junija 2013 o spremembi uredb (ES) št. 1731/2006, (ES) št. 273/2008, (ES) št. 566/2008, (ES) št. 867/2008, (ES) št. 606/2009 ter izvedbenih uredb (EU) št. 543/2011 in (EU) št. 1333/2011 glede obveznosti obveščanja v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 491/2007 člen 5.
inšpekcijsko nadzorstvo - označevanje izdelkov - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Tožnikovo tolmačenje pojma trženja je zelo ozko, ko enako kot v pritožbi trdi, da pri prevozu iz centralnega skladišča v poslovno enoto ne gre za trženje, temveč le za prevoz in da torej ni treba zagotoviti tržnih standardov, saj je dejansko taka razlaga za dani primer nesmiselna, četudi res pri premestitvi blaga iz centralnega skladišča v poslovalnico ni prehoda lastništva na blagu. Vendar je sledljivost pri tem ključnega pomena, saj se ta sicer ne da zagotoviti v naslednjem koraku, ko pride oziroma še preden pride do nakupa v trgovini, če se sledljivost porekla zabriše, kjerkoli se to že zgodi na poti do prodajne police, saj potem tudi informacija kupcu ne more biti verodostojna.
ZDIJZ člen 1, 1a, 4, 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6/1-2. ZUL člen 13, 14.
javna služba - tržna dejavnost - avtorska pogodba - dostop do informacij javnega značaja
Namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja zavezanca na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za interne potrebe. Zato so informacije javnega značaja le informacije iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti zavezanca. Drugačna razlaga ZDIJZ bi po presoji sodišča pomenila prekomeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.
Ker tudi med strankama v upravnem sporu ni sporno, da so bile obravnavane avtorske pogodbe sklenjene v okviru tožnikove tržne dejavnosti, zahtevane informacije v zvezi z navedenimi avtorskimi pogodbami, ki očitno niso bile sklenjene za lastno interno obratovanje in kot take ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti tožnika, v obravnavani zadevi ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ ne morejo predstavljati informacij javnega značaja.
ZPP člen 76, 78, 86, 98, 98/4. ZDru-1 člen 5, 5/2.
društvo - zakoniti zastopnik društva - stranka v postopku - pooblaščenec
Podpisnik pooblastila, ki je bilo priloženo k tožbi, v času vložitve tožbe ni bil zakoniti zastopnik Društva in odvetnici kot tak ni mogel dati veljavnega pooblastila za vložitev tožbe in zastopanje Društva v predmetnem upravnem sporu.
Da je v času vložitve tožbe bil kot zakoniti zastopnik vpisan B. B. tožnica le zatrjuje, vendar za svojo trditev ni predložila nobenega dokaza. Dokazov, ki bi dokazovali, drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče, pa tožnica ni predložila niti po pozivu sodišča. Ker je pooblaščenka A. A. vložila tožbo v imenu Društva ne da bi za vložitev tožbe imela ustrezno pooblastilo tožnice, je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge
Glede na jasno določbo drugega odstavka 32. člena ZBPP je tožnikova prošnja formalno pomanjkljiva, saj ne izpolnjuje vseh v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidenih podatkov, zato je bil poziv na dopolnitev toženke zakonit in pravilen. Utemeljeno namreč toženka v odgovoru na tožbo opozori, da je tožnik pri zadevi navedel zgolj opravilno številko zadeve brez sodišča, na katerem se ta zadeva vodi, da je prva števka opravilne številke nejasno napisana, prav tako ni navedel drugih podatkov, kot so razvidni iz poziva in sicer (i)kratek opis dejanskega stanja o zadevi, za katero želi prejeti brezplačno pravno pomoč, (ii)sodišče, pred katerim je postopek, za katerega želi brezplačno pravno pomoč, (iii)tožnikovo vlogo v tem postopku in (iv)fazo, v kateri se postopek nahaja. Tudi po presoji sodišča je bila tožnikova prošnja formalno pomanjkljiva in sicer že samo zaradi nepopolnih podatkov o zadevi, saj zgolj na podlagi opravilne številke z nejasno zapisano prvo števko in brez navedbe sodišča, pred katerim se vodi postopek, identifikacija zadeve, za katero je tožnik vložil prošnjo, tudi po presoji sodišča ni mogoča.
ZLV člen 4, 4/2, 102, 102/2. ZVDZ člen 4, 4/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - pritožba zoper odločitev občinske volilne komisije - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - procesne predpostavke za obravnavo tožbe - zavrženje tožbe
Zakonodajalec je za izvedbo volilnega postopka uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil tega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke, v katerih je uveljavljeno pravilo, da se šteje oddaja priporočene pošiljke na pošto kot dan izročitve vloge pristojnemu organu.
javni razpis - javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - podpis vloge - pooblaščena oseba - zavrženje vloge
Vloga tožeče stranke ni bila popolna, saj je ni podpisala zakonita zastopnica (ena od direktoric) tožeče stranke. Presoja tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke nepopolna, je zato pravilna in na podlagi te ugotovitve tudi sprejeta pravilna odločitev, da se vloga tožeče stranke zavrže, ne da bi se tožečo stranko pred tem pozivalo k dopolnitvi vloge.
ZTuj-2 člen 76, 78, 78/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
tujci - omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - tožba - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
ZTuj-2 v 76. členu ureja omejitev gibanja tujcu in njegovo nastanitev v centru, v prvem odstavku 78. člena pa določa, da nastanitev tujca v center odredi policija z odločbo; zoper odločbo o nastanitvi ima tujec pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi odločbe. Zakonsko določeni rok, v katerem je treba vložiti tožbo zoper odločbo, kot je izpodbijana, je torej 3 dni od vročitve odločbe.
Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi X Ips 286/2017, se v primerih, ko se plačilo davka opravi na podlagi obračuna davčnega odtegljaja, vzpostavi upravnopravno razmerje le med plačnikom davka in davčnim organom, ne pa tudi med davčnim zavezancem in davčnim organom. To pomeni, da davčni zavezanec s predložitvijo popravka obračuna davčnega odtegljaja ne more uveljavljati svojega nestrinjanja z višino davčnega odtegljaja, ki ga je zanj izračunal in odtegnil izplačevalec dohodka. Ravno iz tega razloga mora imeti davčni zavezanec na voljo samostojen postopek, v katerem bo lahko uveljavljal nižjo davčno obveznost. ZDavP-2 takšnega postopka posebej ne ureja. Gre za pravno praznino, ki jo je mogoče zapolniti z uporabo 97. člena ZDavP-2, ki ureja različne primere, v katerih pride do vračila preveč plačanega davka.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Vrhovno sodišče RS je drugače kot Upravno sodišče RS odločilo, da je izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun, nepotrebna.