obračun porabe električne energije - števec porabe - reševanje sporov
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi toženke, da je navedeni števec meril porabo električne energije s prepisano merilno točnostjo. To je ugotovil na podlagi Poročila o kontroli z dne 30. 1. 2014, ki ga je izdelal akreditirani merilni laboratorij A. d.d., ki ga je v spis priložila prizadeta stranka, pa tudi iz stanja števca, iz katerega je ugotovil, da je poraba električne energije na navedenem merilnem mestu tudi po zamenjavi števca v obdobju od 5. 11. 2013 do 1. 12. 2013 ostala primerljiva porabi v letu 2013. Nižjo porabo v nadaljnjih mesecih pa toženka pripisuje dejstvu, da je bila hiša v uporabi samo med vikendi.
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanj posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu strokovnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna. Iz navedenega razloga se sodišče tudi ne more spuščati, ali je bilo ustrezno ocenjeno, do kolikšne mere je katera stranka prispevala k prepoznavnosti baleta v tujini, ker je to že stvar strokovne ocene.
Kot navaja tožena stranka, se tožnik zoper sklep o prekinitvi postopka ni pritožil, kar pomeni, da je ta postal dokončen in pravnomočen. Ta sklep pa ne vsebuje samo ugotovitve, da je postopek prekinjen, ampak hkrati nalaga tožniku tudi obveznost, da do rešitve predhodnega vprašanja ne sme spreminjati stanja javne poti oziroma ga mora ohraniti tako, kot je bilo na dan 28. 9. 2011. S tem v zvezi sodišče opozarja na to, da če se postopek prekine, je sicer smiselno, da se o tem izda tudi akt, če je to neogibno potrebno, da se začasno uredijo posamezna vprašanja, kot je bilo v tem primeru. Vendar pa bi prvostopenjski organ moral skladno z 221. členom ZUP o tem izdati začasno odločbo.
odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - predlog za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravičeni predlagatelj - zavrženje predloga
Osebe, ki niso naštete v prvem odstavku 275. člena ZUP, lahko pristojni organ sicer opozorijo na obstoj razlogov za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, vendar pa jim zakon ne daje podlage za to, da bi jo tudi zahtevale.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - namenska raba zemljišča
Izdano lokacijsko dovoljenje, tudi če bi še bilo veljavno, ni bilo podlaga za določanje namenske rabe prostora, kot to zmotno menita tožnika. Ta se namreč določa z izvedbenim prostorskim aktom, ki je predpis, in ne s posamičnim upravnim aktom.
Tožnica je v postopku na prvi stopnji le zanikala razlastitev, čeprav je upravni organ v obrazložitvi gradbenega dovoljenja z dne 9. 1. 2012, na katerega se je nanašal njen predlog za obnovo, izkazanost pravice graditi oprl na odločbo za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine z dne 14. 7. 1961. Upravni organ je zato tudi v tem postopku s sklicevanjem na odločbo pravilno zavrnil njene trditve, da razlastitve ni bilo, posledično pa tudi njeno stališče, da je zato še vedno solastnica celotnega zemljišča parc. št. 385/2.
koncesija - opravljanje pokopališče dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe
Odvzem koncesije in prevzem javne službe v režijo sta različna načina prenehanja koncesijskega razmerja, ki med seboj nista odvisna. Odvzem koncesije tako ni pogoj za prevzem opravljanja gospodarske javne službe v režijo, niti njena posledica. Zato s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo ni mogoče utemeljevati še odvzema koncesije.
ZTUJ-2 člen 64, 67, 67/4. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7, 7/2. Pravilnik o obrazcu odločbe o vrnitvi in okoliščinah, zaradi katerih se lahko rok za prostovoljno vrnitev podaljša člen 3.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - podaljšanje roka za prostovoljno vrnitev - razlogi za podaljšanje roka - Direktiva o vračanju - pravica do izjave
Institut prostovoljnega vračanja ni nekaj, kar bi bilo v diskreciji upravnega organa, ampak gre za pravno upravičenje tujca in pravno upravičenje tujca je tudi, da mu pristojni organ lahko, kadar je to potrebno, obdobje za prostovoljni odhod podaljša za ustrezno obdobje, ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera, kot so dolžina prebivanja, šoloobvezni otroci ter druge družinske in socialne vezi.
Drži, da 3. člen Pravilnika o obrazcu odločbe o vrnitvi in okoliščinah, zaradi katerih se lahko rok za prostovoljno vrnitev podaljša ne predvideva razloga varovanja otrokovih koristi ali združevanja družine kot možne podlage za ugoditev prošnji za podaljšanje roka, vendar pa navedeno določilo niti ni koncipirano tako, kot zmotno ugotavlja prvostopenjski organ, da Pravilnik taksativno določa, kateri razlogi oziroma okoliščine so lahko podlaga za podaljšanje prošnje.
Če se je tožena stranka spustila v ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja glede obstoja družinskih vezi, in prav je, da se je v to spustila, saj gre za zakonit razlog, na podlagi katerega tujec lahko prosi za podaljšanje roka, potem bi bilo prav in potrebno, če tožena stranka tožniku ni verjela, da bi mu dala možnost, da se izreče o dvomu glede očetovstva in glede uresničevanja pristnega družinskega življenja na podlagi tesni osebnih in čustvenih vezi.
Ustrezen predračun je bil glede na pogoje razpisa lahko le tak predračun, ki je izkazoval izpolnjevanje posameznih zahtev glede toplotne izolacije fasade (npr. glede določene debeline izolacijskega materiala, toplotne prevodnosti, uporabljenega fasadnega sistema, ki je moral imeti evropsko tehnično soglasje ETAG 004).
komunalni prispevek - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje za odvod odpadne vode - že priključen objekt
Tožnik ne navaja, da bi bilo kanalizacijsko omrežje, na katerega je preko greznice priključen njegov objekt, last občine ali v upravljanju gospodarske javne službe. Zgolj obstoj cevovodov in odprtih jarkov, ki so jih zgradili krajani sami, pa statusa javne komunalne infrastrukture ne dokazuje.
ZSS člen 24, 26, 27, 27/3, 34, 34/5, 34/5-3. ZUJF člen 162, 162/1. ZIPRS1314 člen 62č, 62č/1.
sodnik - hitrejše napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika - pogoji za napredovanje - interventna zakonodaja - omejitev napredovanj
Iz jezikovne razlage določbe 3. alineje petega odstavka 34. člena ZSS izhaja, da je napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika časovno gledano vezano na napredovanje v višji plačni razred, saj višji sodnik napreduje na položaj sodnika svétnika pri drugem ali tretjem napredovanju v višji plačni razred po 26. členu ZSS, pri čemer je pri hitrejšem napredovanju na položaj svétnika treba izpolnjevati še dodatni pogoj - sodnik mora pridobiti oceno sodniške službe, iz katere izhaja, da so izpolnjeni pogoji za hitrejše napredovanje sodnika.
Ker je napredovanje v višji plačni razred v letih 2013 in 2014 po specialni ureditvi ZUJF in ZIPRS1314 izključeno, tožnica v teh letih (kljub izpolnjevanju pogojev po ZSS) ne more drugič napredovati v višji plačni razred, posledično pa tudi ne more napredovati na položaj višje sodnice svétnice.
obsojenec - enkratna denarna pomoč ob odpustu s prestajanja kazni zapora - pogoji za priznanje pravice do enkratne denarne pomoči
Sredstva, s katerimi razpolaga tožnik, zadoščajo za preživetje prvih dni po odpustu s prestajanja kazni zapora. Tožnik bo po odpustu živel pri materi, v vlogi pa je tudi navedel, da ima že dogovorjeno zaposlitev.
mednarodna zaščita - dokazno breme - preganjanje - resna škoda
Deljeno dokazno breme, na katerega se tožnik sklicuje, ne pomeni, da tožniku ni treba niti pojasnjevati, zakaj dokazov ni predložil.
Tožnik s svojimi navedbami o tem, da je vdiral v spletne strani in da politična stranka to še naprej od njega zahteva, razloga preganjanja ne more utemeljiti.
Z vidika subsidiarne zaščite je upravni organ tožnikove izjave o težavah s stranko SDA ocenil kot neverodostojne in neverjetne, zaradi česar je tudi ugotovil, da ni izkazal utemeljenega tveganja za resno škodo iz prve in druge alineje 28. člena ZMZ (smrtno kazen ali usmrtitev oziroma mučenje ali nečloveško ali ponižujoče ravnanje).
Iz podatkov ne izhaja, da bi ob zaplembi premoženja pristojni upravni organ odločal o stvari iz sodne pristojnosti ali o stvari, za katero ne bi bil pristojen (1. točka 279. člena ZUP). Prav tako ni mogoče uporabiti 6. točke 279. člena ZUP, po kateri se izreče za nično odločbo, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Navedenega ničnostnega razloga ni bilo mogoče uporabiti zato, da bi se izpodbijalo morebitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožeča stranka (to je ugotavljanje državljanstva). To bi se lahko izpodbijalo z drugimi pravnimi sredstvi.
ZUS-1 člen 16, 96, 96/1, 96/1-9. ZLS člen 33, 33/6.
upravni spor - obnova postopka - stranka v postopku - upravičen predlagatelj obnove postopka - zadržanje akta občinskega sveta - presoja zakonitosti akta občinskega sveta
V postopku upravnega spora po 33. členu ZLS gre za sodno presojo o ustavnosti ali zakonitosti sprejetih splošnih aktov ali odločitev s strani organa lokalne skupnosti, to je občinskega sveta. Župan v teh postopkih nastopa le kot izvajalec pristojnosti iz funkcije župana, ki mu jih nalaga ZLS in skrbi za zakonitost sprejetih odločitev občinskega sveta. Bivši župan občine zato ni upravičen predlagatelj obnove postopka upravnega spora.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča
Možnost izvedbe priključkov na javno omrežje ne pomeni, da bi morali biti priključki pripeljani neposredno na parcelo oziroma, da bi morala javna cesta potekati neposredno ob parceli.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kršitev pravil upravnega postopka
Ker tožnik ob zaslišanju prič ni bil prisoten, čeprav je prav on predlagal njihovo zaslišanje, ni imel možnosti pričam postavljati vprašanj. To pa pomeni, da v postopku ni imel možnosti celovito braniti svojih pravic in pravnih koristi.
Pravilnik javnega stanovanjskega sklada ni bil objavljen, zato ga ni mogoče upoštevati kot zakonito pravno podlago za odločanje o zamenjavi stanovanj ter posledično tudi ne za izrek sankcije, to je črtanje tožnice s seznama čakajočih prosilcev. Samo na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način veljavno sprejet in objavljen, je namreč mogoče zakonito odločati.