denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek - odškodnina za strah - poškodba pri teku
Sodišče druge stopnje soprispevek tožnika glede na ugotovljeno ocenjuje na 10 %. Ne gre spregledati, da je šlo za eksploziven hiter tek na neznanem področju, lovila se je skupina storilcev, zaradi slednjega pa je tožnik pri opravljanju svojih obveznosti bil osredotočen predvsem na njih.
Strah je bil zgolj trenuten in neznaten, saj padec ni bil silovit in v takšnih okoliščinah, da bi se tožnik lahko upravičeno zbal za svoje življenje oziroma zdravje.
Sodišče druge stopnje je po pregledu sodne prakse zaključilo, da je odškodnina za tovrstne poškodbe, kot jih je utrpel tožnik, v višini cca dveh povprečnih neto plač povsem primerljiva z drugimi podobnimi primeri za lahke telesne bolečine po 1. in 2. stopnji Fischerjeve lestvice, kjer se odmerjene odškodnine gibljejo v višini cca 2 povprečnih plač (II Ips 644/2007, II Ips 61/2009 z dne 18. 6. 2009).
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.
Šele z obvestitvijo dolžnika nastane njegova obveznost, da namesto odstopniku terjatve (veljavno) izpolni njenemu prevzemniku. Za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve je odločilno, da dolžnik (iz)ve za odstop terjatve in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, kako oziroma na kakšen način je dolžnik za odstop izvedel.
V obravnavani zadevi je odločilno, da je obstajalo soglasje o tem, da bo financiranje (posojanje denarja za točno določen namen) potekalo po etapah ("projektno") in da morajo biti za vsako izpolnjene posebne predpostavke - za veljavnost vsake posamezne pogodbe (povezane s skupnim, že omenjenim namenom) morajo biti izpolnjene posebne predpostavke, in če slednje niso podane, lahko odpade tudi pogodbeni temelj celotnega posla (ali okvirne pogodbe z odloženim pogojem).
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vsakemu poklicno skrbnemu bančnemu uslužbencu jasno, da ima lahko napačen podatek o naslovu komitenta za slednjega negativne posledice, saj banka dokumentacijo pošilja po pošti in se lahko zgodi, da česa ne bo prejel oziroma bo prišlo v neprave roke, kar se je tudi zgodilo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je uslužbenka prvotožene stranke pri urejanju spremembe tožnikovega naslova napisala napačni naslov in da vsekakor gre za dejanje, ki utegne povzročiti škodo in tudi dejansko jo je in zato gre za nedopustno ravnanje, za katerega kot njen delodajalec po določbi prvega odstavka 147. člena OZ odgovarja prvotožena stranka.
Za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi napačno izvedene poštne storitve, zakon vzpostavlja odgovornost izvajalca poštnih storitev (1. točka prvega odstavka 50. člena ZPSto-2).
Prenos poštnih pošiljk ima po mnenju pritožbenega sodišča bistvene lastnosti prevozne pogodbe, kot je to opredeljeno v 666. do 703. členu OZ.
spor majhne vrednosti - register upravnikov - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - stroški upravljanja - obstoj obligacijskega razmerja - trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva
Nemogoče je namreč dokazati negativno dejstvo, zato dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje t.i. pozitivno dejstvo, v predmetnem postopku obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama. Toženec je tako predložil listino, iz katere izhaja, da je obligacijsko razmerje med strankama prenehalo, medtem ko tožnica nasprotnega ni dokazala.
Ker je zemljiškoknjižno dovolilo (tega vsebuje tudi predložena izbrisna pobotnica) strogo formalen dokument tako glede oblike kot glede vsebine (kot to določa 23. člen SPZ), veljavnosti izbrisne pobotnice ni mogoče razširiti tudi na parcele, ki ga to dovolilo (v izbrisni pobotnici) ne vsebuje. Zato vsaj zaenkrat ni izkazano, da bi se prva toženka odpovedala maksimalni hipoteki na nepremičninah tožnikov, kar je sicer ena od dopustnih podlag za izbris hipoteke (3. alineja drugega odstavka 154. člena SPZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniki niso izkazali že prvega pogoja za izdajo začasne odredbe.
delna sodba - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - dodelitev otroka očetu - stiki staršev z otrokom - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem
Za dečka bo bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.
odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - lestev
Tožnikov soprispevek je ovrednoten na 20 % upoštevaje dejstvo, da lestve ni uporabljal v skladu s pravili varnega dela, da je vrsto let pred škodnim dogodkom zaradi potreb dela uporabljal dejansko identične lestve, da je bil seznanjen z njihovimi lastnostmi ter dejstvom, da se na njih nahaja premogov prah.
delni umik tožbe - stroškovna odločitev - uspeh strank v postopku
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), od preostanka zahtevanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. V tem postopku je bila tožba delno umaknjena takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka, zato lahko tožnica zahteva od toženke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
Kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1 stori, kdor v izvršbi protipravno izterja več, kot je kdo dolžan plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga. Opis dejanja je obdolženki očital prvo izvršitveno obliko, torej da je v izvršbi zavestno izterjala več, kot je bil dolžnik (sedaj oškodovanec) dolžan plačati. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da je obdolženka kot upnica v izvršilnem postopku zoper oškodovanca oziroma dolžnika vložila izvršilni predlog zaradi izterjave preživnine in mu priložila izvršilni naslov – poravnavo Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 5. 2008, opr. št. N 202/2008, pri tem pa vedela, da je z istim oškodovancem 31. 8. 2011 sklenila novo sodno poravnavo, opr. št. N 472/2011, ki jo je zamolčala ter v kateri je bil povsem spremenjen dogovor med staršema o dodelitvi mld. Ž. S. v vzgojo in varstvo, spremenjen preživninski zavezanec in preživninska obveznost, s čimer je bila dejansko prejšnja sodna poravnava z dne 6. 5. 2008 razveljavljena, ji ni mogoče slediti v pritožbenih navedbah, da naj bi šlo zgolj za civilni postopek med upnikom in dolžnikom.
ZST-1 člen 12a, 12a/1. ZZZDR člen 12, 20. ZUPJS člen 10, 10/5.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - zakonska zveza
Skladno z 20. členom ZZZDR poročena oseba ne more skleniti nove zakonske zveze. Ker je tožnica še poročena, se njena zveza z ... ne more šteti za zunajzakonsko skupnost. To izhaja tudi iz petega odstavka 10. člena ZUPJS, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev uzakonja domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti le za primere, ko ni razlogov zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Torej ... pri odločanju o tožničinem predlogu za taksno oprostitev ni mogoče šteti kot družinskega člana.
SPZ člen 24, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 70. ZPP člen 13, 207, 207/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - posest - obstoj posesti - dobroverna posest - lega nepremičnine - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - izvedenec geodetske stroke - ogled - založitev predujma za izvedenca
V konkretnem primeru je bilo med pravdnima strankama sporno, kje naj bi se v naravi nahajala parcela št. 147/3 k.o. ..., na kateri naj bi tožeča stran(ka) po lastnih trditvah lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem. Pravdni stranki sta prav iz tega razloga predlagali dokaz s postavitvijo izvedenca geodetske stroke, ki pa ga, ker tožeča stranka za to potrebnega (in s strani sodišča naloženega) predujma ni poravnala, sodišče prve stopnje ni moglo izvesti. Ker to dejansko vprašanje ni bilo razrešeno, posledično tudi ni moglo presoditi resničnosti trditev tožeče stranke, da je na omenjeni parceli imela posest (dejansko oblast). Glede na to, da je bilo dokazno breme obstoja posesti (dejanske oblasti) na parceli št. 147/3 k.o. ... na tožeči stranki, ki pa mu zaradi prej omenjenega razloga ni zadostila, sodišče prve stopnje njenim trditvam o priposestvovanju ni moglo slediti.
ZZK-1 člen 124.. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200, 200/4.
zaznamba razlastitvenega postopka - pogoji za vpis zaznambe postopka - začetek postopka razlastitve
Ker je s trenutkom začetka upravnega postopka razlastitve do njegovega pravnomočnega konca že po samem zakonu omejena lastninska pravica na celotni nepremičnini-zemljiški parceli kot objektu zemljiškega prava (in ne le na njenem delu), zemljiškoknjižno sodišče to dejstvo v pravni evidenci nepremičnin z zaznambo zgolj publicira in naredi pravno posledico tega dejstva zemljiškoknjižno učinkovito.
izločitev dokazov v skrajšanem postopku - razpis predobravnavnega naroka - zahteva za izločitev dokazov - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - dopustnost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe
Opravljeni predobravnavni narok, ki sicer v skrajšanem postopku ni obvezen, je suspendiral posebno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, pa čeprav je bil predlog za izločitev podan pred začetkom glavne obravnave. Pritožba se zato kot neutemeljena zavrže.
zamudna sodba - dejansko stanje - dokazni postopek - nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - Facebook
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca medicinske stroke in razpisati glavno obravnavo. V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati v dokaznem postopku, ampak za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 49/4, 121, 121/1. ZPP člen 298, 298/4, 365, 365-1.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je v skupno obravnavo združilo postopka, ki sta oba še v fazi predhodnega postopka zaradi insolventnosti. Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba ni dovoljena.
ZKP člen 148, 148/4, 235a. KZ-1 člen 186, 186/1. ZNDM-2 člen 35a, 35b. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
izločitev dokazov - utemeljeni razlogi za sum - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - tajni podatki - odveza varovanja zaupnosti - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov
Policisti SENDM so opravljali naloge po 4. členu ZNPPol, za kar so imeli pooblastila po ZNDM-2 in vsa pooblastila, ki jih dajeta ZNPPol in ZKP. Policisti so imeli za svoje ravnanje pooblastilo v 35.a in 35.b členu ZNDM-2, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Glede na povedano sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da namen zaustavitve policistov SENDM ni bil v izogibanju kazensko pravnih jamstev kot to očitajo pritožniki, pač pa so policisti SENDM imeli pooblastilo za svoje ravnanje v določbah ZKP, ZNPPol in ZNDM. Ukrepanje policistov SENDM v predkazenskem postopku se tudi po presoji pritožbenega sodišča izkaže kot zakonito, zaradi česar sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ob opisanem postopku zaustavitve vozila, ki ga je vozil obtoženi, in ob izvedenem postopku na podlagi 35.a in 35.b člena ZNDM-2 ni bil kršen privilegij zoper samoobtožbo, zato ne gre za nedovoljene dokaze in je bilo pritožbo zagovornikov obtoženca kot neutemeljeno zavrniti.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da se do teh navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi odpredeli.