azbestoza in plevralni plaki - odškodnina za negmotno škodo - pravična odškodnina - gotova prognoza bolezni - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi izpostavljenosti azbestu.
ureditev meje - narok na kraju samem - močnejša pravica - zadnja mirna posest
Utemeljeno pritožba opozarja, da prvostopno sodišče ni ugotovilo zadnje mirne posesti, oziroma je dejansko stanje v zvezi s to posestjo ugotovilo nepopolno in zmotno. Iz razlogov sklepa izhaja, da je v zahodnem delu pretežno zapuščen pas in da je zaradi očitne neuporabe težko govoriti o zadnji mirni posesti. Prvostopno sodišče torej ni ugotovilo, kdaj je glede meje v zahodnem delu prišlo do spora, kdo je pred sporom imel sporno zemljišče v mirni posesti in koliko časa.
prekinitev pogodbenega razmerja – pogodbena kazen – krivda za prekinitev pogodbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega materialno pravnega izhodišča, da ni pomembno, kdo je zakrivil prekinitev pogodbenega razmerja. Ker izpodbijana sodba nima razlogov o navedenih odločilnih dejstvih, predvsem, kdo je zakrivil prekinitev pogodbenega razmerja, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in se sodbe ne da preizkusiti.
sklep o izvršbi – obstoj pravice na predmetu izvršbe – ugovor tretjega – rok za vložitev ugovora – predlog tretjega za odlog izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice pri prodaji na javni dražbi
Glede na tako stanje stvari, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo prodal na javni dražbi dne 23.10.2006 in je kupec tudi kupnino plačal, s čimer je pridobil lastninsko pravico na vozilu na originaren način, tretji z ugovorom in predlogom za odlog izvršbe ni mogel uspeti. Pritožnik ima sicer prav, da je ugovor tretjega vložil še pred koncem izvršilnega postopka, to je, še v roku določenem v 2. odstavku 64. člena ZIZ, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči, temveč bi ga moralo zavrniti, ker tretji ni več mogel izkazati zatrjevane lastninske pravice na vozilu, saj je na vozilu originarno pridobil lastninsko pravico kupec, ki je vozilo kupil na dražbi. Čeprav je torej sodišče prve stopnje ugovor tretjega nepravilno zavrglo in bi ga moralo zavrniti, ta (formalna) pomanjkljivost na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala.
stiki med očetom in otrokom - korist otroka - psihična obremenitev za otroka
Zakon glede stikov pojem otrokove koristi opredeljuje negativno: stiki namreč niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
izpolnitev obveznosti – opomin na izpolnitev – razlaga pogodbe
Stranke se niso dogovorile, da je tožeča stranka dolžna odjemalce, ki svojih obveznosti ne poravnajo pravočasno opominjati večkrat, niti, da so ti dolžni vsak opomin plačati, kot meni tožeča stranka. Takšna razlaga bi namreč privedla do zaključka, da sme tožeča stranka odjemalcem, ki ne poravnajo svojih obveznosti pravočasno, opomine pošiljati in seveda tudi zaračunati, vsak dan.
sprememba osebnega imena - soglasje mladoletne osebe - nepravdni postopek - korist otroka
Po 4. odst. 20. čl. Zakona o osebnem imenu, v primeru, če se starša tudi ob pomoči Centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Ko sodišče odloča o spremembi imena otroka, je odločilna korist otroka, ki je glavno vodilo pri odločanju.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - zapadlost terjatve - dejanje storjeno v škodo upnikov - domneva pravnega interesa pri oblikovalni tožbi
Prvostopno sodišče tudi pravilno ugotavlja, da je za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika bistveno, da ima upnik zapadlo terjatev do dolžnika, obstoj same terjatve pa je potrdil tudi dolžnik sam.
ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZPP člen 32, 32/2-7, 481, 481/1-1, 32, 32/2-7, 481, 481/1-1.
spor o stvarni pravici na nepremičnini - obligacijski zahtevek - gospodarski spor - pristojnost
Predmet pravde na podlagi 5. odstavka. 168. člena ZIZ je pridobitev ustrezne listine, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik nepremičnine, oziroma z drugimi besedami izpolnitev obveznosti strank pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. To pa je obligacijskopravni zahtevek.
ZPIZ člen 32, 32. ZPP člen 8, 358, 358/1, 8, 358, 358/1. ZDSS-1 člen 30, 30. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni člen 35.
vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen
Z izvedenskim mnenjem ortopeda in specialista medicine dela, prometa in športa je prepričljivo dokazano, da gre v obravnavani zadevi za kombiniran vzrok invalidnosti, delno zaradi spremembe na hrbtenici, delno zaradi posledic poklicne izpostavljenosti splošnim vibracijam na delovnem mestu prvega častnika krova na ladji dolge plovbe. Pri odstotni razmejitvi navedenih vzrokov invalidnosti gre za strokovno medicinsko opažanje, o čemer je oceno dolžan podati izvedenec. Izvedenec se odstotkovni razmejitvi vzroka ne more izogniti zato, ker eksaktna razmejitev s strokovno-medicinskega vidika ni mogoča, niti sodišče prve stopnje ni smelo sklepati po 8. členu ZPP in deležev vzroka invalidnosti razmejevati po prostem preudarku.
pravica do objave popravka - resničnost navedb v članku - prizadetost pravice oziroma interesa - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Določilo prvega odstavka 35. člena ZMed je povsem jasno: obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka. Ta dejstva pa so, kot pravilno ocenjuje in obrazlaga že prvo sodišče, opredeljena v 31. členu ZMed. Zavrnitev zahtevka je glede na določilo drugega odstavka 35. člena možna le, če se ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu (prvi odstavek 31. člena ZMed) ni treba objaviti. Z ugotavljanjem in ocenjevanjem resničnosti objavljenih navedb, glede katerih se zahteva objava popravka, se torej sodišče v tovrstni pravdi ne sme ukvarjati.
ZOR člen 600, 606, 606/3, 620, 620/3, 621, 600, 606, 606/3, 620, 620/3, 621.
pogodba o delu - jamčevalni zahtevki - pojasnilna obveznost prevzemnika posla
Prevzemnik posla je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi lahko bile pomembne za naročeno delo, ker sicer odgovarja za škodo (3. odst. 606. čl. ZOR).
Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije ima stranka postopka pravico do vsebinsko polnega dialoga s sodiščem, zato mora sodišče prepričljivo (ne nujno tudi pravilno) odgovoriti na vse relevantne navedbe stranke in argumentirati svoja pravna stališča. Iz vsebine pripravljalne vloge tožeče stranke jasno izhaja, da se je tožeča stranka pravočasno sklicevala, da je treba šteti v sodni spis vloženo pravno mnenje kot sestavni del njenih tožbenih navedb. Pritožbeno sodišče tudi sicer ugotavlja, da gre za strokovno pravno mnenje, ki je bilo pridobljeno izven pravde in ga je treba že zato (ker mu je tudi tožena stranka vsebinsko nasprotovala) procesno tretirati v smeri dejanskih in pravnih zatrjevanj tožeče stranke. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do navedb iz tega mnenja resda sploh ni opredelilo, oziroma ni v tej zvezi zavzelo jasnih stališč in pravnih argumentov, vendar po mnenju pritožbenega sodišča s tem še ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. oziroma 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, temveč je zagrešilo relativno bistveno procesno kršitev iz 1.odst. 339.čl. ZPP.
Je pa res, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče in da v izpodbijani sodbi tudi ni navedlo razlogov, zakaj tega ni storilo. Ker je tožeča stranka izvedbo tega dokaza pravočasno predlagala, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje svojo trditev, da so predmeti pri toženi stranki, je bil njen dokazni predlog substanciran in bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi.
nepravilna vročitev - odprava nepravilnosti v zvezi z vročitvijo po pravnomočnosti sklepa - obnova postopka
V primeru, če uveljavlja dolžnik kršitev proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo naj poravna terjatev se lahko zahteva obnova postopka po določbah ZPP (63.čl. ZIZ).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - negativno dejstvo - vročitev ugovora
Pritožnik pa nima prav, češ da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbe ZIZ, ker da ugovora ni posredovalo upniku v izjasnitev; kot že navedeno, gre v predmetni zadevi za izvršbo na podlagi verodostojnih listin, postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi za takšen primer je urejen v 62. čl. ZIZ, ta pa ne določa, da bi moralo sodišče upniku vročiti ugovor dolžnika v odgovor.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZFPPod člen 29, 29/2, 29, 29/2.
nadaljevanje izvršbe zoper novega družbenika - izbris družbe iz sodnega registra
Zakon ne določa, da bi moralo sodišče razveljaviti prvotni sklep, na podlagi katerega je tekla izvršba zoper subjekt, ki ne obstaja več, ampak določa le, da se v takšnem primeru izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika pod pogoji, ki so v zakonu navedeni in novi dolžnik mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
V primeru, ko pa je zavarovalni predmet le poškodovan, pa gre, glede na določilo 707. člena PZ oškodovancu le škoda v višini stroškov, potrebnih za popravilo in za to, da se zavarovani predmet spravi v prvotno stanje, vendar ne čez zavarovalno vsoto.