ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZPP člen 32, 32/2-7, 481, 481/1-1, 32, 32/2-7, 481, 481/1-1.
spor o stvarni pravici na nepremičnini - obligacijski zahtevek - gospodarski spor - pristojnost
Predmet pravde na podlagi 5. odstavka. 168. člena ZIZ je pridobitev ustrezne listine, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik nepremičnine, oziroma z drugimi besedami izpolnitev obveznosti strank pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. To pa je obligacijskopravni zahtevek.
prometna nesreča - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - opustitev dolžnega opozarjanja na nevarnost - protipravnost in vzročna zveza - dokazno breme
Do nesreče ni prišlo zato, ker bi tožena stranka opustila vzdrževanje in bi zaradi opustitve (in ne zaradi izrednih dogodkov) na cestišču zastajala voda v taki količini, da bi onemogočala varno vožnjo. Ker tožnik ni dokazal, da je prišlo do situacije, ki bi zahtevala opozarjanje s prometnimi znaki, tudi ni mogoče toženi stranki očitati opustitve dolžnosti opozarjanja na nevarnost.
odškodninska odgovornost vrtca – odgovornost za delavca – skrbnost, ki se zahteva od vzgojnovarstvene ustanove – javni zavod- samostojen pravni subjekt – stranska intervencija – pravni interes
Občina je ustanovitelj zavoda Vrtec. Javni zavod je povsem samostojen pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in na svoj račun ter za svoje obveznosti odgovarja samostojno s sredstvi, s katerimi razpolaga, zato zgolj dejstvo, da je zavod ustanovila občina ne more biti pravna podlaga za zaključek, da ima občina interes, da zmaga tožena stranka, ker bo od višine izplačane odškodnine odvisna zavarovalna premija, ki jo bo zavarovanec plačal v naslednjem obračunskem obdobju. Razmerje med stranskim intervenientom in stranko glede konkretnega spora torej ni izkazano.
sklep o izvršbi – obstoj pravice na predmetu izvršbe – ugovor tretjega – rok za vložitev ugovora – predlog tretjega za odlog izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice pri prodaji na javni dražbi
Glede na tako stanje stvari, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo prodal na javni dražbi dne 23.10.2006 in je kupec tudi kupnino plačal, s čimer je pridobil lastninsko pravico na vozilu na originaren način, tretji z ugovorom in predlogom za odlog izvršbe ni mogel uspeti. Pritožnik ima sicer prav, da je ugovor tretjega vložil še pred koncem izvršilnega postopka, to je, še v roku določenem v 2. odstavku 64. člena ZIZ, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči, temveč bi ga moralo zavrniti, ker tretji ni več mogel izkazati zatrjevane lastninske pravice na vozilu, saj je na vozilu originarno pridobil lastninsko pravico kupec, ki je vozilo kupil na dražbi. Čeprav je torej sodišče prve stopnje ugovor tretjega nepravilno zavrglo in bi ga moralo zavrniti, ta (formalna) pomanjkljivost na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala.
Upnik je z vlogo z dne 13.6.2005 izjavil, da je do dne 17.5.2005 prejel plačila v skupnem znesku 390.000,00 SIT in je predlagal utesnitev izvršbe. Gre torej za delni umik predloga za izvršbo (1. odstavek 43. člena ZIZ), zato je sodišče prve stopnje v tem delu pravilno ustavilo postopek (2. odstavek 43. člena ZIZ). Pritožba, ki jo je dolžnik vložil zoper ta del izpodbijanega sklepa ni dovoljena, saj je bilo odločeno v njegovo korist, kar pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa.
prekinitev pogodbenega razmerja – pogodbena kazen – krivda za prekinitev pogodbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega materialno pravnega izhodišča, da ni pomembno, kdo je zakrivil prekinitev pogodbenega razmerja. Ker izpodbijana sodba nima razlogov o navedenih odločilnih dejstvih, predvsem, kdo je zakrivil prekinitev pogodbenega razmerja, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in se sodbe ne da preizkusiti.
ZPIZ člen 32, 32. ZPP člen 8, 358, 358/1, 8, 358, 358/1. ZDSS-1 člen 30, 30. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni člen 35.
vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen
Z izvedenskim mnenjem ortopeda in specialista medicine dela, prometa in športa je prepričljivo dokazano, da gre v obravnavani zadevi za kombiniran vzrok invalidnosti, delno zaradi spremembe na hrbtenici, delno zaradi posledic poklicne izpostavljenosti splošnim vibracijam na delovnem mestu prvega častnika krova na ladji dolge plovbe. Pri odstotni razmejitvi navedenih vzrokov invalidnosti gre za strokovno medicinsko opažanje, o čemer je oceno dolžan podati izvedenec. Izvedenec se odstotkovni razmejitvi vzroka ne more izogniti zato, ker eksaktna razmejitev s strokovno-medicinskega vidika ni mogoča, niti sodišče prve stopnje ni smelo sklepati po 8. členu ZPP in deležev vzroka invalidnosti razmejevati po prostem preudarku.
izpolnitev obveznosti – opomin na izpolnitev – razlaga pogodbe
Stranke se niso dogovorile, da je tožeča stranka dolžna odjemalce, ki svojih obveznosti ne poravnajo pravočasno opominjati večkrat, niti, da so ti dolžni vsak opomin plačati, kot meni tožeča stranka. Takšna razlaga bi namreč privedla do zaključka, da sme tožeča stranka odjemalcem, ki ne poravnajo svojih obveznosti pravočasno, opomine pošiljati in seveda tudi zaračunati, vsak dan.
azbestoza in plevralni plaki - odškodnina za negmotno škodo - pravična odškodnina - gotova prognoza bolezni - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi izpostavljenosti azbestu.
sprememba osebnega imena - soglasje mladoletne osebe - nepravdni postopek - korist otroka
Po 4. odst. 20. čl. Zakona o osebnem imenu, v primeru, če se starša tudi ob pomoči Centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Ko sodišče odloča o spremembi imena otroka, je odločilna korist otroka, ki je glavno vodilo pri odločanju.
pravica do objave popravka - resničnost navedb v članku - prizadetost pravice oziroma interesa - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Določilo prvega odstavka 35. člena ZMed je povsem jasno: obravnava o tožbi za objavo popravka se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka. Ta dejstva pa so, kot pravilno ocenjuje in obrazlaga že prvo sodišče, opredeljena v 31. členu ZMed. Zavrnitev zahtevka je glede na določilo drugega odstavka 35. člena možna le, če se ugotovi, da ni prizadeta pravica ali interes tožnika, ali če je podana kakšna druga okoliščina, zaradi katere popravka po zakonu (prvi odstavek 31. člena ZMed) ni treba objaviti. Z ugotavljanjem in ocenjevanjem resničnosti objavljenih navedb, glede katerih se zahteva objava popravka, se torej sodišče v tovrstni pravdi ne sme ukvarjati.
nepravilna vročitev - odprava nepravilnosti v zvezi z vročitvijo po pravnomočnosti sklepa - obnova postopka
V primeru, če uveljavlja dolžnik kršitev proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo naj poravna terjatev se lahko zahteva obnova postopka po določbah ZPP (63.čl. ZIZ).
V primeru, ko pa je zavarovalni predmet le poškodovan, pa gre, glede na določilo 707. člena PZ oškodovancu le škoda v višini stroškov, potrebnih za popravilo in za to, da se zavarovani predmet spravi v prvotno stanje, vendar ne čez zavarovalno vsoto.
Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije ima stranka postopka pravico do vsebinsko polnega dialoga s sodiščem, zato mora sodišče prepričljivo (ne nujno tudi pravilno) odgovoriti na vse relevantne navedbe stranke in argumentirati svoja pravna stališča. Iz vsebine pripravljalne vloge tožeče stranke jasno izhaja, da se je tožeča stranka pravočasno sklicevala, da je treba šteti v sodni spis vloženo pravno mnenje kot sestavni del njenih tožbenih navedb. Pritožbeno sodišče tudi sicer ugotavlja, da gre za strokovno pravno mnenje, ki je bilo pridobljeno izven pravde in ga je treba že zato (ker mu je tudi tožena stranka vsebinsko nasprotovala) procesno tretirati v smeri dejanskih in pravnih zatrjevanj tožeče stranke. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do navedb iz tega mnenja resda sploh ni opredelilo, oziroma ni v tej zvezi zavzelo jasnih stališč in pravnih argumentov, vendar po mnenju pritožbenega sodišča s tem še ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. oziroma 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, temveč je zagrešilo relativno bistveno procesno kršitev iz 1.odst. 339.čl. ZPP.
ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZFPPod člen 29, 29/2, 29, 29/2.
nadaljevanje izvršbe zoper novega družbenika - izbris družbe iz sodnega registra
Zakon ne določa, da bi moralo sodišče razveljaviti prvotni sklep, na podlagi katerega je tekla izvršba zoper subjekt, ki ne obstaja več, ampak določa le, da se v takšnem primeru izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika pod pogoji, ki so v zakonu navedeni in novi dolžnik mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
Je pa res, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče in da v izpodbijani sodbi tudi ni navedlo razlogov, zakaj tega ni storilo. Ker je tožeča stranka izvedbo tega dokaza pravočasno predlagala, povedala pa je tudi, da z izvedbo tega dokaza dokazuje svojo trditev, da so predmeti pri toženi stranki, je bil njen dokazni predlog substanciran in bi mu moralo sodišče prve stopnje ugoditi.
ZOR člen 600, 606, 606/3, 620, 620/3, 621, 600, 606, 606/3, 620, 620/3, 621.
pogodba o delu - jamčevalni zahtevki - pojasnilna obveznost prevzemnika posla
Prevzemnik posla je dolžan opozoriti naročnika na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali bi moral vedeti in bi lahko bile pomembne za naročeno delo, ker sicer odgovarja za škodo (3. odst. 606. čl. ZOR).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - negativno dejstvo - vročitev ugovora
Pritožnik pa nima prav, češ da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbe ZIZ, ker da ugovora ni posredovalo upniku v izjasnitev; kot že navedeno, gre v predmetni zadevi za izvršbo na podlagi verodostojnih listin, postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi za takšen primer je urejen v 62. čl. ZIZ, ta pa ne določa, da bi moralo sodišče upniku vročiti ugovor dolžnika v odgovor.