• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cp 1060/2007
    28.3.2007
    civilno procesno pravo - sodne takse
    VSL51270
    ZST člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZPP člen 300, 300.
    takse - taksa za pritožbo - tožba - nasprotna tožba - odmera sodne takse
    Tožnik je pritožbo vložil zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku po tožbi in po nasprotni tožbi, z odločitvijo o obeh zahtevkih pa je tožnik propadel. Ker je tožnik izpodbijal odločitev prvostopenjskega sodišča tako glede odločitve po tožbi kot glede odločitve po nasprotni tožbi, je dolžan plačati sodno takso tako, kot da bi bilo o vsakem zahtevku odločeno posebej, tj. z dvema sodnima odločbama - torej za vsak zahtevek glede na vrednost spornega predmete (ker gre za pritožbo, dvojno vrednost) ter, ob dejstvu, da taksa ni bila plačana pravočasno, pa tudi dvojne stroške opominjanja.

     
  • 22.
    VSL sodba in sklep II Cp 6057/2006
    28.3.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL52834
    ZTLR člen 64, 68, 64, 68. ZZK člen 101, 102, 105, 106, 107, 108, 126, 127, 138, 101, 102, 105, 106, 107, 108, 126, 127, 138. SPZ člen 154, 154. ZZK-1 člen 244, 244.
    izbrisna tožba - hipotekarna tožba - prenehanje hipoteke
    Zastavna pravica je akcesorna pravica zato je obstoj terjatve pogoj za obstoj zastavne pravice. Ko terjatev preneha, preneha tudi zastavna pravica. Vendar terjatev z zastaranjem ne preneha, ampak preneha le iztožljivost terjatve. Terjatev postane naturalna, obstoji še naprej, zahtevek pa se lahko uveljavlja le glede tistega dela, ki nudi tudi stvarnopravno varstvo. Uveljavlja se lahko le še stvarnopravna pravica - hipoteka.

    Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris iz zemljiške knjige je mogoče zahtevati na podlagi določenih pravnih dejstev. ZZK iz leta 1995 je res v 138. členu določal, da se, ne glede na določbe o izbrisu starih hipotek v členih od 105. do 108., po uradni dolžnosti vknjiži izbris hipotek starejših od 25 let. Ta določba je bila umeščena v prehodne določbe ZZK in je bila zato prehodne narave. Veljala je le v času veljavnosti ZZK, izbris pa je praviloma opravilo sodišče ob prvem vpisu v zemljiškoknjižni vložek, kjer je vpisana hipoteka. Glede na to, da je tožnikova hipoteka na celotnem vložku še vedno vpisana, do izbrisa na podlagi navedene določbe ni prišlo. Tega izbrisa tudi ne more napraviti pravdno sodišče v tem postopku na podlagi sedaj že neveljavnega ZZK, kar smiselno predlaga prva toženka.

    Prva toženka bi lahko na podlagi 138. člena ali 105. in naslednjih členov ZZK, kadarkoli od uveljavitve ZZK predlagala izbris tožnikove hipoteke, pa tega ni storila. Po SPZ pa hipoteka ugasne tudi s potekom desetih let od dospelosti zavarovane terjatve (to je novost glede na prej veljavni ZTLR). Po uveljavitvi SPZ dne 1.1.2003 bi lahko prva toženka predlagala izbris hipoteke na podlagi navedene določbe, pa tudi tega ni storila. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da hipoteka ni prenehala in da tožnik utemeljeno uveljavlja hipotekarno tožbo.

     
  • 23.
    VSL sodba in sklep I Cpg 37/2006
    28.3.2007
    obligacijsko pravo
    VSL06574
    ZOR člen 277, 277. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
    tek zamudnih obresti - prerekanje
    Tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo OZ, velja po 1.1.2002 glede teka zamudnih obresti določba 376. člena OZ. Če so zamudne obresti do 1.1.2002 že dosegle ali presegle glavnico, s 1.1.2002 (torej dnevom uveljavitve 376. člena OZ) nehajo teči.

     
  • 24.
    VDSS sodba Pdp 599/2006
    28.3.2007
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005559
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 100. Kolektivna pogodba dejavnosti kmetijstva in živilske industrije Slovenije člen 18.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kriteriji za določitev presežnih delavcev
    Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, čeprav je tožena stranka pri ugotavljanju presežnih delavcev po dogovoru s sindikatom upoštevala drugačen vrstni red kriterijev, kot je določen s kolektivno pogodbo.
  • 25.
    VDS sodba Pdp 903/2006
    28.3.2007
    delovno pravo
    VDS04057
    ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 73, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga - sprememba delodajalca - prevzem
    Delavci, ki z ozirom na določbo 73. člena ZDR preidejo od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika, uživajo posebno varstvo pred spremembo njihovih pravic in obveznosti pri delodajalcu prevzemniku glede na dogovorjene pravice in obveznosti pri delodajalcu prenosniku. Ker je med te delavce spadal tudi tožnik, tožena stranka varovalnih določb ni mogla obiti s tem, da mu je po predhodnih neuspelih dogovarjanjih o znižanju njegove plače, podala dve redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi pavšalnega zatrjevanja o reorganizaciji.

    Dejstvo, da delavec ne pristane na znižanje plače, ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi onemogočal nadaljevanje dela.

     
  • 26.
    VSC sklep I Cp 193/2007
    28.3.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01412
    ZIZ člen 40, 40/1, 40/9, 40/10, 102, 129, 134, 134/1, 140, 140/1, 140/3, 40, 40/1, 40/9, 40/10, 102, 129, 134, 134/1, 140, 140/1, 140/3.
    odgovornost - opuščena odtegnitev - izplačilo zapadlih zneskov - delodajalec
    Upnik je dolžan v predlogu za nadaljevanje izvršbe proti delodajalcu natančno opredeliti višino dolžnikove obveznosti. Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplačani po sklepu o izvršbi. Dolžnikov delodajalec je dolžan upniku posredovati podatke o dolžnikovi plači.

     
  • 27.
    VDS sodba in sklep Pdp 1002/2006
    28.3.2007
    delovno pravo
    VDS03987
    URS člen 22, 25, 22, 25. ZDR člen 73, 73/1, 103, 108, 73, 73/1, 103, 108. ZDSS-1 člen 40, 40/2, 40/5, 40, 40/2, 40/5.
    vzorčni postopek - prekinitev postopka - sprememba delodajalca - sprememba navedbe tožene stranke - sklepi procesnega vodstva - dejanski prevzem delavca - postopek likvidacije - postopek prenehanja delodajalca
    Kadar je izveden vzorčni postopek po določbah 40. člena ZDSS-1, sodišče po pravnomočnosti odločbe, izdane v vzorčnem postopku, odloči o zadevah v prekinjenih postopkih, ki nimajo bistvenih posebnosti, upoštevaje odločitev v vzorčnem primeru. Pri tem zadostuje, da se sklicuje na pravnomočno odločbo, izdano v vzorčnem postopku, ne da bi obsežno povzemalo njeno obrazložitev. Ureditev t.i. vzorčnega postopka ne pomeni kršitve pravice tožene stranke do enakega varstva pravic, to je kršitve 22. člena Ustave RS oz. nedopustnega posega v osnovne pravice in svoboščine tožene stranke, ki so varovane z Ustavo RS, ker naj bi 40. člen ZDSS-1 pred odločitvijo sodišča o izvedbi vzorčnega postopka in prekinitvijo postopka dajal možnost izjave le tožeči stranki. Namen vzorčnega postopka je pospešitev postopkov oz. zagotovitev bolj smotrne izvedbe postopka (zlasti zato, ker ni potrebno izvajanje istih dokazov v več enakih ali podobnih postopkih), pravice strank do sodelovanja v postopkih pa so v celoti varovane z določbo 2. odstavka 40. člena ZDSS-1, saj se lahko tožniki v drugih, prekinjenih postopkih izjavijo o navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo, podanem v vzročni zadevi in tedaj opozorijo na morebitne posebnosti v zvezi s svojimi tožbami.

    Če zakon ne dopušča pritožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, s tem v ničemer ni kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, čeprav je ureditev v specialnem zakonu (ZDSS-1) drugačna od ureditve pravnih sredstev zoper sklepe o prekinitvi postopka po določbah ZPP (211. člen ZPP). Gre le za sklep procesnega vodstva, s katerim se ne posega v pravice strank v postopku, ker je sicer zagotovljeno sodelovanje strank v vzorčnem postopku.

    Uveljavljanje pritožbenih navedb, s katerimi tožena stranka oporeka dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku, je v nasprotju z določbo 5. odstavka 40. člena ZDSS-1.

    V vzorčni zadevi kljub izpovedi direktorja, da naj bi šlo za prevzem delavcev v drugo družbo, sodišču ni bila predložena pogodba o prevzemu, saj takšna pogodba očitno ni bila sklenjena. Bistveno pa je, da je šlo za dejanski prevzem večine delavcev tožene stranke v drugo družbo, vendar ne v skladu z določbo 73. člena ZDR, ampak na način, ki ni bil skladen z zakonom (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki, sklenitev delovnega razmerja za določen čas pri drugi družbi ter izposoja delavcev in njihov prehod nazaj na delo k toženi stranki), zaradi česar so redne odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem iz poslovnega razloga nezakonite.

    Pravna oseba ne preneha z dnem vpisa začetka likvidacijskega postopka v register, ampak šele takrat, ko se po končanem postopku likvidacije družba izbriše iz registra. Zato je napačno stališče, da je postopek voden zoper neobstoječo pravno osebo, kljub napaki v uvodu sodbe, kjer ni označeno, da je tožena d.d. v likvidaciji. Uvedba postopka likvidacije ne more za nazaj dokazovati obstoja ekonomskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane delavcem v preteklem letu, niti nima za posledico prenehanja delovnega razmerja delavcem po samem zakonu, kar velja za likvidacijo po določbah ZGD, pa tudi za sodno likvidacijo. Postopek za prenehanje delodajalca pa lahko predstavlja nov razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbah ZDR (108. člen ZDR oz. 103. člen ZDR, če gre za sodno likvidacijo).

     
  • 28.
    VSL sodba I Cp 6927/2006
    28.3.2007
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL52131
    ZOR člen 277, 279, 279/2, 277, 279, 279/2. OZ člen 376, 376.
    zamudne obresti - kapitalizirane obresti - procesne obresti
    Glede na to, da je tožeča stranka del zamudnih obresti obračunala kot kapitalizirano glavnico, je od navedenih obresti dovoljeno obrestovanje obresti v skladu z 2. odstavkom 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Ustavna odločba namreč v veljavnost 279. člena ZOR-a ne posega. Vendar pa je tudi v teh primerih mogoče zamudne obresti, ki tečejo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, zahtevati in obračunavati le v skladu z 277. členom ZOR. 2. odstavek 279. člena ZOR namreč določa, da je mogoče zamudne obresti zahtevati le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek. Odkazuje torej na uporabo 277. člena ZOR. Navedeno pa pomeni, da lahko procesne obresti tečejo le v skladu z zgoraj navedenimi predpisi, torej 376. členom OZ, dokler neplačane obresti ne dosežejo glavnico, to je v konkretnem primeru do zneska 216.538,51 SIT oziroma zdaj 903,60 evrov.

     
  • 29.
    VSL sklep III Cp 6955/2006
    28.3.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL53032
    ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5, 67, 67/1, 67/1-5.
    nasprotna izvršba
    Smisel določbe 5. točke 1. odstavka 67. člena ZIZ o pravici do vračila preveč plačanega zneska dolžniku, je namreč odprava napak, do katerih lahko pride v izvršilnem postopku, ko iz različnih razlogov pride do preplačila dolga oziroma do prejema izpolnitve, ki presega terjatev upnika. V tej zadevi pa ne gre za tak primer, saj upnica ni prejela več, kot ji je bilo priznano z izvršilnim naslovom.

     
  • 30.
    VSL sklep II Cp 1894/2007
    28.3.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51749
    ZNP člen 1, 1/2, 97, 1, 1/2, 97. ZPVAS člen 10, 10.
    vrsta postopka - pravdni postopek - odškodnina članom agrarne skupnosti
    O zahtevkih za odškodnino članov agrarnih skupnosti, ki zaradi pravne ali stvarne nemožnosti za vrnitev premoženja ne morejo uveljavljati istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom teh pravic in zato menijo, da so oškodovani, se odloča v pravdnem postopku.

     
  • 31.
    VSL sklep II Cp 1822/2007
    28.3.2007
    stvarno pravo
    VSL51741
    SPZ člen 35, 35.
    motenje posesti - nedopustno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja
    Motenje posesti je mogoče izvrševati tudi z opustitvijo dolžnega ravnanja.

     
  • 32.
    VSM sodba I Cp 1679/2006
    27.3.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20488
    OZ člen 179, 179.
    nepremoženjska škoda - višina odškodnine - valorizacija - delno plačilo pred vložitvijo tožbe - začasno zmanjšana življenjska aktivnost
    Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik, ki je uveljavljal iz naslova AO+ zavarovanja odškodnino za nepremoženjsko škodo - iz naslova telesnih bolečin 650.000,00 SIT in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 800.000,00 SIT, ob odbitku že izplačanih 600.000,00 SIT skupno 1.400.000,00 SIT ter plačilo 8.800,00 SIT prevoznih stroškov, upravičen le do odškodnine za telesne bolečine v višini 650.000,00 SIT, da pri tožniku niso zmanjšane življenjske aktivnosti, višine prevoznih stroškov pa ni izkazal; ker pa je valorizirani izplačani znesek 600.000,00 SIT znašal na dan izdaje prvostopenjske sodbe 720.897,25 SIT, je sodišče tožnikov (modificirani) tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

     
  • 33.
    VSK sodba I Cp 1483/2005
    27.3.2007
    zavarovalno pravo
    VSK02863
    ZVCP člen 122, 122-10.
    izguba zavarovalnih pravic
    Po določbi 10. točke prvega odstavka 122. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP mora udeleženec v prometni nesreči omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče. Šteje se, da je pod vplivom alkohola tudi, če je po prometni nezgodi užival alkohol in tako onemogočil ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nezgode. Te domneve toženec s pritožbo ni izpodbil, saj sam priznava, da je takoj po nesreči doma užival alkohol, pred tem pa ni storil nič, da bi se ugotovilo, ali je bil v trenutku nastanka prometne nezgode pod vplivom alkohola ali ne.

     
  • 34.
    VSK sodba I Cp 1503/2005
    27.3.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02918
    ZPP člen 216, 216. OZ člen 174, 179, 174, 179.
    odškodnina za negmotno škodo - pravična odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za tujo pomoč - določitev višine odškodnine po prostem preudarku
    Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.

     
  • 35.
    VSM sodba I Cp 2684/2006
    27.3.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20485
    ZOR člen 185, 185/3, 190, 200, 203, 277, 277/1, 394, 185, 185/3, 190, 200, 203, 277, 277/1, 394. ZPP člen 212, 212.
    nevarna stvar - zavarovanje civilne odgovornosti - prostovoljno zavarovanje - odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek obresti
    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je zadosti utrjeno gradbišče v sferi drugotožene stranke in da je značilnost prostora v katerem drugotožena stranka opravlja svojo dejavnosti, tožnik pa je delal po njenih navodilih, bilo za tožnika, ki je vozil tovorno vozilo s priklopnikom nevarna stvar. Tega ne more ovreči niti dejstvo, da se je pri razkladanju del tovora na eni strani zagozdil in ni zdrsel na tla. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnik iz kabine tega ni mogel videti in neutrjen teren tudi zato predstavlja za izvajanje razkladanja nevarno stvar. Neutemeljena je tudi pritožbena graja drugotožene stranke, da je bila škoda povzročena s kopenskim motornim vozilom in je tako njena odgovornost v skladu s splošnimi pogoji izključena. Kakor je že bilo ugotovljeno škoda ni bila povzročena s kamionom (motornim vozilom) ampak je škoda na kamionu in negmotno škodo, ki je nastala tožniku povzročil teren na gradbišču, ki je v danih okoliščinah pomenil nevarno stvar katere imetnik je bila v času nezgode drugotožena stranka.

     
  • 36.
    VSK sklep I Cp 503/2006
    27.3.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK0003984
    ZOR člen 173, 177, 177/1, 177/2, 177/3. OZ člen 1060.
    nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – ekskulpacijski razlogi – ravnanje oškodovanca
    Šele če je ugotovljena objektivna odgovornost, lahko sodišče na ugovor tožene stranke ugotavlja, ali so podani ekskulpacijski razlogi iz 177. čl. ZOR. Pri tem pa je potrebno izrecno poudariti, da oprostitev odgovornosti zaradi ravnanja oškodovanca mora biti takšna, da je to ravnanje zunaj sfere objektivno odgovornega. V to sfero ne spada oškodovančeva spontana reakcija na nevaren način, ki ga je izzvalo nevarno delovanje.
  • 37.
    VSL sklep I Kp 1597/2006
    27.3.2007
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSL0023082
    KZ člen 154/1, 154/1.
    oškodovanec kot tožilec - udeležba na glavni obravnavi - načelo kontradiktornosti - ogroževalni delikt - resnost grožnje -
    Glede na določbe 121. člena ZKP in člena 288 ZKP pa lahko zaključimo, da če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca in ga ni treba zaslišati kot pričo, kar je bila situacija v obravnavani zadevi, saj je bil oškodovanec kot tožilec že zaslišan kot priča, se vabilo za glavno obravnavo pošlje le njegovemu pooblaščencu in je stvar pooblaščenca, da o glavni obravnavi obvesti osebo, ki jo zastopa, kar nadalje pomeni, da navzočnost oškodovanca kot tožilca na glavni obravnavi dne 22.9.2006 ni bila obvezna tako, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

     
  • 38.
    VSK sodba I Cp 1523/2005
    27.3.2007
    obligacijsko pravo
    VSK02912
    ZOR člen 210, 219, 210, 219.
    prekarij - preklic prekarija - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
    Tožnik bi namreč moral dokazati, da je hčeri prepovedal uporabo stanovanja (preklical prekarij), da je torej pravna podlaga njene uporabe stanovanja odpadla. Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve pridejo v poštev, kadar ni pravne podlage za neko korist, oziroma kadar je pravne podlage za to korist kasneje odpadla. Prvostopno sodišče pa je tudi pravilno uporabilo pravila o neupravičeni obogatitvi, ki na eni strani predpostavljajo prikrajšanje lastnika, na drugi pa obogatitev uporabnika stvari. Prikrajšanje in obogatitev morata biti v vzročni zvezi. Iz razlogov sodbe, ki jih pritožbeno sodišče povzema kot pravilne, izhaja, da je tožnik ves čas spornega obdobja koristil stanovanje in zato pri uporabi svojega solastnega dela nepremičnine ni bil prikrajšan.

     
  • 39.
    VSK sklep I Cp 1676/2005
    27.3.2007
    sodne takse
    VSK02861
    ZST člen 4, 4/2-2, 5, 9, 9/1, 14, 4, 4/2-2, 5, 9, 9/1, 14.
    nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zastaranje sodne takse
    1. Tožnik ne more doseči oprostitve za sodno odločbo, za katero je obveznost plačila takse nastala že pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse.

    2. Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati.

     
  • 40.
    VSK sklep I Cp 1620/2005
    27.3.2007
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02661
    ZOR člen 446, 451, 453, 446, 451, 453. ZPP člen 32, 32/2, 32/3, 287, 32, 32/2, 32/3, 287.
    pasivna legitimacija - neizvedba dokazov - sprememba dolžnika
    Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>