Na podlagi določila 1. odst. 158. čl. ZPP/77 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, saj je tožeča stranka tožbo utemeljeno vložila oziroma jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila svojo obveznost in jo (tekom tega pravdnega postopka) obvestila o uspešno končanem šolanju.
Prekinitev zastaranja je urejena v 2. odst. 9. čl. ZST. To določilo pa v drugem stavku tega odstavka govori le še o 4 letnem absolutnem zastaralnem roku, ki teče od nastanka taksne obveznosti. Zato po prekinitvi zastaranja ne začne znova teči rok iz 1. odst. 9. čl. ZST.
ZZZDR člen 81, 81. ZPP člen 411, 411/2, 411, 411/2.
začasna odredba - razveza zakonske zveze
Ko sodišče z začasno odredbo v zakonskem sporu odloči o preživljanju zakonca, upošteva predvsem potrebe preživninskega upravičenca in možnosti preživninskega zavezanca.
S pretvorbo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi v ugovarjani plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) je pravdni postopek že uveden. Zato je treba vprašanje stvarne pristojnosti sodišča za odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo presojati po določbi 2. odst. 266. člena ZIZ (in ne po določbi 1. odst. istega člena ZIZ).
Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.
ZOR člen 379/1, 379/1. ZDavP člen 44, 82, 44, 82. ZIZ člen 17, 17.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Ugovor zastaranja davčne obveznosti, navedene v dolgovnem seznamu, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, je mogoče uspešno uveljavljati v sodnem postopku zavarovanja le v primeru, če je do zastaranja prišlo po izdaji takšnega izvršilnega naslova in če je bil postopek začet po izteku 10-letnega zastaralnega roka iz 1. odst. 379. člena ZOR.
Če ima stranka pooblaščenca, se vročitev opravi na veljaven način tako, da se pisanje vroča pooblaščencu, ne pa stranki neposredno oz. njenemu zakonitemu zastopniku.
Do hude telesne poškodbe ni prišlo po naključju, pač pa zaradi nezavestne malomarnosti, ko je obdolženec zasukal oškodovanca, ki je utrpel spiralni prelom obeh kosti desne goleni.
Za taksnega zavezanca, ki ima prebivališče v tujini in sam ni plačal takse tedaj, ko je taksna obveznost nastala, se šele po končanem postopku ugotovi, koliko znaša neplačana taksa, zato začne zastaranje v tem primeru teči šele od končanega postopka.
Zaradi tega, ker obdolženi tudi na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje ni mogel skriti svoje nestrpnosti do oškodovanca, zaradi česar je razpravljajoča sodnica, oškodovancu odsvetovala navzočnost pri razglasitvi sodbe, pritožbeno sodišče ne dvomi, da se je dogodek odvil na način, kot ga je opisal oškodovanec.
ZIZ člen 34, 34/2, 147, 147/2, 34, 34/2, 147, 147/2.
predlog za izvršbo - izvršilni postopek
"Predloga za nadaljevanje izvršbe", ki ga je upnik vložil po pravnomočno končani izvršbi, ni mogoče obravnavati kot predloga za dovolitev izvršbe z drugim sredstvom (z rubežem premičnin) po 2. odst. 34. člena ZIZ, ker se le-ta lahko vloži le do konca izvršilnega postopka, ampak kot nov predlog za izvršbo.
obrazložitev ugovora - zastaranje terjatve - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z ugovorom zastaranja terjatev (katerih zapadlost izhaja iz že priloženih listin) navedel dejstvo, s katerim bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, zato je ugovor (iz tega razloga) potrebno šteti za obrazložen.
aktivna legitimacija - premoženjska razmerja med zakonci
Tudi če tožnik tožbi ne priloži pravnomočne sodbe, s katero dokazuje aktivno legitimacijo po 57. členu ZZZDR, sodišče takšne tožbe ne sme zavreči, saj je obstoj takšne pravnomočne sodbe materialnopravna in ne procesna predpostavka. Stvarna legitimacija je del tožbenega zahtevka. Če tožnik ni aktivno legitimiran, se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, takšna tožba pa je dopustna in se ne zavrže.
Toženec je v redu povabljen, če je povabljen v skladu z drugim in četrtim odstavkom 293. člena v zvezi s prvim odstavkom 286. člena ZPP/77. Rok osmih dni od prejema vabila tako zadostuje in pomeni, da je imela tožena stranka za pripravo (na narok za glavno obravnavo) dovolj časa.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ostalo v dvomu glede obtoženčevega goljufivega namena glede na to, da obtoženec večino dolga še ni plačal oškodovancu. Pravilna je ocena, da je med strankama obstajalo le civilnopravno razmerje, saj ni bilo dovolj dokazov za ugotovitev obtoženčeve krivde.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepoznega plačila predujma za opravo izvršbe v izvršilnem postopku ni dovoljen, zato ga je potrebno zavreči kot nedovoljenega.
Kakršnokoli predrugačenje javne listine (ne glede na kasnejšo uporabo) pomeni dokončanje kaznivega dejanja ponarejanja listin, zaradi česar ni mogoče govoriti o poskusu. Prav tako pa ne gre za neprimeren poskus, ker je pisalo nedvomno primerno sredstvo, prometno dovoljenje pa primeren objekt za izvršitev tega kaznivega dejanja.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - odmera kazni
Ne drži pritožbena trditev, da je bila obdolženčeva alkoholiziranost v času nesreče nujna. Rezultati policijskega in medicinskega preizkusa so namreč pokazali, da je imel obdolženi v času nesreče v izdihanem zraku 1,5 g/kg alkohola, v krvi 1,03 g/kg alkohola, v urinu pa kar 1,65 g/kg alkohola. Ker gre za vrednosti, ki kar za dvakrat presegajo dovoljeno mejo, je sodišče prve stopnje obdolženčevo alkoholiziranost pri odmeri kazni pravilno štelo kot obteževalno okoliščino.