prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnava - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - posebno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
Tožnik uživa posebno varstvo pred redno odpovedjo iz poslovnega razloga zaradi prisilne poravnave kot član sveta delavcev v skladu s 113. čl. ZDR. V tožnikovem primeru ni šlo za odklonitev ponujene ustrezne zaposlitve. Tožniku je tožena stranka ponudila zaposlitev pri drugi družbi le za določen čas, taka zaposlitev pa pomeni bistveno poslabšanje tožnikovega delovnopravnega položaja. Ker tožniku ni bila ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu za nedoločen čas, ne gre za ponudbo ustrezne zaposlitve, zato niso izpolnjeni pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev iz poslovnega razloga v smislu 1. odstavka 113. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 106, 106/2, 106, 106/2. ZTPDR člen 80, 80.
razporeditev na drugo delovno mesto - sistemizacija delovnih mest
Tudi kadar gre za prerazporeditev zaradi sprememb sistemizacije, je treba upoštevati določbe 80. čl. ZTPDR ter 106. čl. ZDR. Ugovor zadrži izvršitev odločbe do izdaje dokončne odločbe v organizaciji oz. pri delodajalcu, razen v primerih, ki jih določa zakon. Med primeri, v katerih ugovor ne zadrži izvršitve sklepa, ki jih določa 2. odst. 106. čl. ZDR, je le začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, če gre za nujne primere. Če gre za trajno razporeditev delavca na drugo delovno mesto, je tak sklep izvršljiv šele po dokončnosti.
KZ člen 212, 212/1, 212/1-1, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2.
sostorilstvo - združitev postopkov
Ker je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi združilo kazenska postopka zoper mladoletnega storilca s kazenskim postopkom zoper polnoletnega, je lahko polnoletnega zaslišalo samo kot obtoženca in je lahko njegov zagovor dokazno ocenjevalo tudi potem, ko je bil postopek razdružen. Zato tak zagovor ni nezakonit dokaz, ki bi moral biti izločen iz spisa.
Ni podana samovolja in tudi ne še verjetnost obstoja terjatve, če tožena stranka ni pisno obvestila delavca o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga. Takšna opustitev gotovo pomeni kršitev določb prava, ne pa nujno absolutne bistvene kršitve določb materialnega prava.
ZPP člen 355, 355. ZDR člen 11, 11/1, 14, 14/1, 11, 11/1, 14, 14/1.
izpodbojnost pogodbe - napake volje
Sodišče nima podlage, da samo ugotavlja delavčevo psihično stanje za čas od ponudbe do podpisa pogodbe o zaposlitvi, posebno glede okoliščin dojemanja dejanskega stanja zadeve. Delavec je že v tožbi predlagal zaslišanje osebne zdravnice in izvedenca psihiatrične stroke, ki bi pojasnila njegove težave v času podpisovanja pogodbe in se opredelila do vprašanja prave volje na njegovi strani. Sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, da bi samo in zgolj s podatki zdravniških izvidov ocenjevalo takšna vprašanja.
ZDR (1990) člen 125, 125/1, 125/1-2, 125, 125/1, 125/1-2. ZGD člen 76, 76. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 43, 43.
prenehanje delovnega razmerja
ZDR in kolektivna pogodba ne določata, da delavcem preneha delovno razmerje šele s prenehanjem poslovanja samostojnega podjetnika. Zasebni delodajalec lahko pisno odpove delavcem delovno razmerje, če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca (76. čl. ZGD), pri čemer pa mora upoštevati odpovedni rok, ki ga določa kolektivna pogodba.
Če so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, pa sodišče prve stopnje ni zamudne sodbe pravilno obrazložilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Če so podani vsi pogoji, lahko sodišče v ponovljenem postopku le izda pravilno obrazloženo zamudno sodbo.
začasna odredba v individualnih delovnih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zagovor delavca - sodelovanje sindikata
Tožena stranka je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodila povsem v skladu z določbami ZDR, saj je tožnico skladno z 2. odst. 83. čl. ZDR pred odpovedjo pogodbe pozvala na zagovor in na njeno zahtevo tudi obvestila sindikat tožene stranke, ki odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni nasprotoval.
Tožnica je bila v času zagovara v bolniškem staležu zaradi ugriza psa, kar ni opravičljiv razlog, da se tožnica ne bi mogla udeležiti postopka in podati ustnega zagovora, tožena stranka pa iz tega razloga ni bila dolžna preložiti zagovora.
Če delavec v postopku poda zahtevo za sodelovanje sindikata iz katere ne izhaja, kateri sindikat naj tožena stranka obvesti, tožena stranka izpolni svojo obveznost, če obvesti sindikat tožene stranke.
Za naročnika storitev je ob sklepanju pogodbe bistveno, koliko ga bo dogovorjena storitev stala. Naročnika ne zanima, kako je končna cena oblikovana. In prav ceno kot bistveno sestavino pogodbe o delu sta pravdni stranki dogovorili v 11. členu Pogodbe v znesku 1.600.000,00 SIT mesečno, pri čemer je bilo izrecno določeno, da so v tej ceni vračunane vse dajatve. Pravdni stranki sta s tem očitno opredelili končno ceno čiščenja. Le za to ceno je izkazano soglasje volj obeh pogodbenih strank ob sklepanju pogodbe (primerjaj 26. člen ZOR). Prvostopenjsko sodišče je zato pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka pravilno uporabilo določilo 11. člena pogodbe tako, kot se glasi, kar je skladno s 1. odst. 99. člena ZOR.
ZTLR člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
razsojena stvar - res iudicata - rei vindicatio
Gre za že razsojeno stvar glede lastništva na stvari, katere vračilo je bilo tožniku v tej pravdi naloženo s pravnomočno sodbo na podlagi vindikacijske tožbe (kot tožencu v predhodni pravdi), čeprav v izreku sodbe ni bilo izrecno ugotovljeno, da je tožnik (toženec v tej zadevi) lastnik stvari.
ZD člen 133, 163, 133, 163. ZDen člen 80, 80/I, 80/II, 80, 80/I, 80/II. ZPP člen 165, 165-2, 350, 350/II, 366, 165, 165-2, 350, 350/II, 366.
dedovanje - denacionalizacija
Velja dedna izjava o odpovedi dedovanju po zapustniku, ki jo je podala zakonita dedinja v času, ko je denacionalizacijski postopek za del kasneje vrnjenega premoženja zapustniku, ki je predmet zapuščine, že bil v teku.
Izbrisane pogojne obsodbe zaradi premoženjskega kaznivega dejanja ni mogoče všteti med obteževalne okoliščine, ker je bila obstoječa pogojna obsodba izrečena zaradi drugega kaznivega dejanja, in glede na majhno vrednost prikritega mobilnega telefona je mogoče tudi za to kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo. Zato je potrebno izreči novo pogojno obsodbo ter novo enotno kazen, kakor tudi novo preizkusno dobo.
Okoliščine, da je bila dolžniku pravilno opravljena vročitev sklepa o izvršbi po členu 141 ZPP, ne daje podlage za oceno, da je dolžnik zamudil vložitev ugovora izupravičenega vzroka.
Realizacije oz. izvršitve dokončne in pravnomočne upravne odločbe (glede priznanja beneficirane delovne dobe gasilcev, o čemer je bila že izdana pozitivna odločba ZPIZ) ni mogoče zahtevati s tožbo v individualnem delovnem sporu pred delovnim sodiščem, temveč se izvršljiva upravna odločba izvrši v skladu s pravili upravnega postopka. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je odločalo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno, temveč v upravno pristojnost.
absolutna bistvena kršitev kazenskega postopka - izrek sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zakonski znak kaznivega dejanja
Čeprav je sodišče 1. stopnje v krivdoreku ugotovilo, da sta oškodovanca dobila v prometni nesreči hude telesne poškodbe, ki jih je obrazložilo samo v razlogih izpodbijane sodbe, ne gre za kršitev med izrekom in razlogi sodbe, saj za izrek zadostuje samo navedba o hudi telesni poškodbi. Zato kršitev 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP ni podana.
Kadar je delo delavca v proizvodnji sestavljeno iz normiranega in nenormiranega dela, je potrebno upoštevati rezultate dela obeh vrst dela skupaj, ne le efektivnih ur, ko delavec dela na normiranih delih. Šteje se, da pričakovani rezultati dela niso doseženi, če je delavec na normiranih delih dosegal bistveno nižje rezultate od pričakovanih, čeprav so bili rezultati delavca na nenormiranih delih ustrezni.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270, 270/1, 270/2, 270/3.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Pri izkazu subjektivnega pogoja mora upnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Izkazano mora torej biti dolžnikovo aktivno ravnanje v navedeni smeri. Upnik pa je s trditvijo, da je povprečno mesečno stanje na dolžnikovem računu le 2,368.000,00 SIT, da dolžnik veliko posluje s tujino, da je vrednost blaga oziroma surovin, s katerimi trguje, izredno visoka in da je treba plačevati fiksne mesečne stroške poslovanja, zatrjeval zgolj objektivno nevarnost za uspešno izvedbo morebitne bodoče izvršbe, kar pa ob zgoraj povedanem za izdajo začasne odredbe ne zadostuje. Razpolaganje s sredstvi dolžnika v okviru rednega poslovanja zato ne more biti utemeljen razlog za izdajo začasne odredbe.
Če je ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je za odločitev o separatnih stroških odločilno, kdo je zamudo povzročil in kateri upravičeni stroški so nastali nasprotni stranki zaradi te zamude.
ZGD člen 5, 5/2, 5/3, 5, 5/2, 5/3. ZPPSL člen 10, 10/4, 71, 71/1, 146, 10, 10/4, 71, 71/1, 146.
prisilna poravnava - poslovni delež
Uporaba določila, ki se nanaša na stečajni postopek, je odvisna od presoje, ali je sporno razmerje v postopku prisilne poravnave - to je v konkretnem primeru prodaja družbenikovega poslovnega deleža med postopkom prisilne poravnave - v bistvenem podobno izrecno urejenemu v stečajnem postopku.
Zatrjevane prodaje poslovnih deležev nekaterih družbenikov, do katere naj bi prišlo med postopkom prisilne poravnave, ne gre primerjati z usodo poslovnih deležev in morebitnega učinka te prodaje za družbenike po prodaji dolžnika kot pravne osebe v stečajnem postopku. Sporno razmerje v konkretnem primeru ni v bistvenem podobno izrecno urejenemu v stečajnem postopku. Zato uporaba 146. čl. ZPPSL v postopku prisilne poravnave po prepričanju pritožbenega sodišča ni smiselna.