Glede na materialno določbo 79. in še posebej 129. člena ZZZDR so odločilna dejstva, ki jih mora sodišče ugotoviti pri določitvi preživnine za otroka, naslednja: potrebe otroka in finančno premoženjske zmožnosti obeh roditeljev
Pogoji za preživljanje izvenzakonske partnerke pa so v skladu z določilom 81. v povezavi s prvim odstavkom 12. člena ZZZDR naslednji: (1.) da izvenzakonska partnerka nima sredstev za življenje, (2.) da brez svoje krivde ni zaposlena ali je nesposobna za delo ter (3.) da jo je partner zmožen (sposoben) preživljati:
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
predujem za izvršilne stroške
Obročno plačevanje predujma je po 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom mogoče, kolikor sodišče oceni, da za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja ni potrebno plačilo celotnega zneska predujma. Plačilo celotnega predujma naenkrat v obravnavani zadevi ni potrebno, saj bodo izvršitelju stroški nastajali sprotno z opravo posameznih izvršilnih dejanj. Zato pritožbeno sodišče sodi, da je treba v enkratnem znesku plačati predujem v višini 150% cene storitve po tar. št. 1, saj bodo ti stroški predvidoma nastali že s prvim izvršilnim dejanjem (rubežem in upoštevajoč pri tem še s tem povezane stroške kot je npr. kilometrina), medtem ko preostali znesek upnici lahko plačata v dveh nadaljnjih mesečnih obrokih. Obročno odplačevanje predujma namreč po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo premoženjske razmere upnic.
Že zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljici pojasnilo, da izročilna pogodba z dne 28.9.1970 ni listina, ki vsebuje veljavni pravni temelj za vknjižbo (21. čl. ZZK). V času sklepanja te pogodbe namreč izročitelj ni bil več lastnik nepremičnin, na katerih predlagateljica predlaga vknjižbo lastninske pravice.
Tožnik je v zapuščinskem postopku takoj po razglasitvi oporoke zapustnice izjavil, da uveljavlja pravico do nujnega deleža in sicer glede obsega zapuščine, s katerim je pokojnica razpolagala v oporoki. Tudi potem, ko sta toženca vložila v spis pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je podal izjavo, da vztraja pri že podanem predlogu in uveljavlja nujni delež, hkrati pa je vložil zoper toženca tožbo na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tako ravnanje pritožnika v času, ko še ni potekel rok po 41. členu ZD, pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je prišlo do pretrganja zastaranja do pravnomočnosti zapuščinskega postopka.
Toženec je ugovarjal, da je na delu nepremičnine pridobil lastninsko pravico kot dobroverni graditelj. Za ugoditev ugovoru bi bila potrebna odmera funkcionalnega zemljišča. Ker toženec za ta dokaz ni bil pripravljen založiti predujma, ga sodišče ni izvedlo, o ugovoru pa je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Tožba vsebuje vse okoliščine, ki so pomembne za odločitev o višini odškodnine, tako opis poškodb in zdravljenja, kot tudi opis posledic, saj v celoti povzema priloženo izvedensko mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke. Upoštevaje to podlago pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča višja zahtevana odškodnina pretirana, če se primerja prisojene odškodnine za podobne poškodbe v drugih odškodninskih zadevah.
Za odločanje o dovolitvi izvršbe je bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (prim. 4. odst. 111. čl. ZPPSL).
V primeru, da je bila tožba vročena toženi stranki pred uveljavitvijo novega ZPP, prvostopno sodišče v postopku ne more uporabljati določbe zamudne sodbe iz 1. odstavka 318. člena ZPP, ki se izda v primeru, če stranka v roku ne odgovori na tožbo, ampak mora izdajo zamudne sodbe presojati po dosedanjih predpisih v skladu s 332. členom ZPP (1977).
V odškodninskih sporih je predvidena posebna izbirna krajevna pristojnost. Poleg splošne krajevne pristojnosti je tako pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica. Ta določba velja tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. Šteje se, da je škoda tožeči stranki nastala na območju, na katerem je plačala odškodnino.
sodba na podlagi pripoznave - obnova postopka - nova dejstva
Izhajajoč iz narave sodbe na podlagi pripoznave in omejenosti pritožbenih razlogov zoper njo je tudi obnova postopka kot izredno pravno sredstvo mogoča le v mejah, ki niso širše od tistih, pod katerimi je mogoče sodbo izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Tudi obnovitveni razlog iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77 je tako mogoče upoštevati le v omejenem obsegu, t.j. le tako, da se nova dejstva ali novi dokazi tičejo same pripoznave - torej da stranka zve za takšna nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti take nove dokaze, na podlagi katerih, če bi zanje vedela, ne bi pripoznala tožbenega zahtevka.
ZZK člen 44, 44/2, 101, 101/1, 44, 44/2, 101, 101/1.
zaznamba spora - legitimacija
Legitimacijo predlagati zaznambo spora, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ima, kdor dokaže, da je vložil izbrisno tožbo, zemljiškoknjižnemu sodišču pa ni treba presojati, ali je bil predlagatelj legitimiran tudi za vložitev izbrisne tožbe.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZASP člen 9, 9/1, 9/1-2. ZPOmK člen 57, 57.
dobri poslovni običaji
Obrazci, ki so izdelani na podlagi zakonskih predpisov, z osnovnimi elementi, ki jih vsebujejo ti predpisi, ne predstavljajo duhovne stvaritve in tako tudi ne avtorskopravno varovane stvaritve. Obrazce je mogoče šteti za avtorsko delo samo izjemoma, če se z njimi na originalen način rešujejo določena vprašanja. Konkurenco stranke (ki ni uspela na razpisu, na katerem je konkurirala) ne glede na svoje pogoje, zmožnosti in pričakovanja na trgu, ampak glede na ceno, s katero je izbrana konkurentka uspela na razpisu, je mogoče šteti kot nelojalno konkurenco, kot kršitev dobrih poslovnih običajev, (celovito gledano) kot neprimerno nastopanje na trgu.
ZOR člen 10, 12, 51, 52, 813, 10, 12, 51, 52, 813.
ničnost - podlaga - posredniška pogodba
Iz dejanskega stanja izhaja, da se je prodajalec (toženec) odzval na ponudbo kupca (tretjega). Kupec je kupoval stanovanje preko posrednika. S tem, ko je posrednik prišel na ogled stanovanja, je zgolj izpolnjeval svojo obveznost iz pogodbe med njim in tretjim (kupcem). Ob takšnem stanju pa je bila podlaga za sklenitev nove posredniške pogodbe med posrednikom in prodajalcem lahko edinole pridobitev premoženjske koristi brez protidajatve. Takšna kavza je nedopustna in pogodba zato nična.
začasna odredba - zahtevek - prepoved - pogoj - avtorsko delo - denarna kazen - kršitev avtorske pravice
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v spornih kartah prepozna nadgrajene zgodovinske zemljevide, ki jih ni moč najti v drugih kartografskih virih, in da vsebina ter način reševanja problemov v teh kartah kažeta na element kartografske manire, ki lahko uživa avtorskopravno zaščito. Proti pravilnosti takšne presoje pritožbeno sodišče nima pomislekov, upoštevaje standard verjetnosti, ki je podlaga presoji v postopku zavarovanja z začasno odredbo, in izhajajoč predvsem iz spornih kart tožečih strank. Dokazno breme izpodbijanja originalnosti spornih kart je na strani tožene stranke. V zvezi s presojo same kršitve pritožbeno sodišče glede spornih prosojnic ugotavlja zelo veliko stopnjo podobnosti izrisa meja in podoben način predstavitve, kar vsaj s stopnjo verjetnosti vzbuja vtis o prevzemanju bistvenih elementov z verjetnostjo izkazanih avtorskopravno zavarovanih značilnosti spornih kart tožeče stranke. Poleg tega iz podatkov spisa sledi, da bi prva tožena stranka bila lahko seznanjena s spornimi kartami iz Malega zgodovinskega atlasa, kar bi ji lahko omogočilo sporno prevzemanje.
Dolžnik bi moral v ugovoru navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih je terjatev iz izvršilnega naslova, ki je podlaga tej izvršbi, ugasnila, in sicer taka dejstva, ki so nastala potem, ko je bila sodba že izvršjiva ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Ker predujem ni bil plačan v roku, ki ga je postavilo sodišče in tudi ne do dneva, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, je imelo sodišče prve stopnje podlago za ustavitev izvršbe na dolžnikove premičnine v 3. odst. 38. člena ZIZ.