Pritožnik tudi ni oporekal trditvi predlagatelja izdaje izpodbijanega sklepa, da je bil s plačilom 17. zapadlega obroka iz pogodbe o dodelitvi sredstev za razvoj seznanjen, predno je sam ponovno izvedel izplačilo navedenega obroka. Čim pa je tako in dolžnik ve, da poplačuje neobstoječ dolg, mu je v bodoče to potrebno preprečiti z večjim nadzorom nad izplačili z njegovega računa. Prvostopenjsko sodišče se je zato utemeljeno poslužilo ukrepa, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in ima podlago v 1. odst. 32. čl. ZPPSL.
prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka - sodišče - umik tožbe
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek, kar je imelo za posledico prekinitev postopka s tem dnem po samem zakonu. Sodišče v času prekinitve postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Zgolj dejstvo, da je kljub navedenim določilom v času prekinitve postopka izdalo izpraznitveni nalog, pa še ne pomeni, da tožena stranka ne more kadarkoli v času prekinitve postopka prevzeti postopek, kar lahko stori s kakršnokoli vlogo v tem postopku. Prva taka vloga tožene stranke je bil ugovor zoper izdani izpraznitveni nalog, zato je sodišče to vlogo utemeljeno štelo kot toženčev prevzem postopka. Z dnem vložitve ugovora pa se je nadaljeval tudi po samem zakonu prekinjen pravdni postopek, zato za tak ugovor ne velja določba 3. odstavka 207. člena ZPP, ko ugovor ne bi imel nasproti tožeči stranki nobenega pravnega učinka.
potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti
V konkretnem primeru dolžnica predlaga razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega v tem postopku na podlagi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova. Sklep o dovolitvi izvršbe postane izvršljiv takoj, ko je izdan. Na to kažejo določbe o tem, da pravna sredstva zoper njega ne zadržijo postopka (5. odst. 9. čl. ZIZ) in da se izvršba praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (1. odst. 46. čl. ZIZ). Glede na tako naravo sklepa o izvršbi razveljavitev potrdila o njegovi izvršljivosti ne more biti dopustna.
Zakupna pogodba je vpisana v zemljiški knjigi, zato ima zakupno razmerje učinek tudi napram tretjim in bi tožnica po 81. členu ZTLR imela pravico zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti proti tretji osebi, a le pod pogojem, da ji je ob sklenitvi zakupne pogodbe stvar zakupodajalec dal v posest.
Pravno zmotno je sklicevanje pritožnice na določbo 2. odst. 324. čl. ZOR. Ta namreč ureja vprašanje dolžniške zamude, kadar rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni določen. Dolžnik v takšnem primeru pride v zamudo in trpi zamudne posledice (pri denarni terjatvi torej zamudne obresti) šele z opominom, kar pa ne vpliva na upnikovo pravico do terjatve, ki je nastala takoj po sklenitvi asignacijske pogodbe, v katerih izpolnitveni rok denarne obveznosti tožene stranke ni bil določen. Z vložitvijo tožbe po izteku zastaralnega roka tožeča stranka zastaranja ni pretrgala. Za pretrganje zastaranja pa tudi ni zadostovalo, da je z bremepisom z dne 2.11.1995 od tožene stranke zahtevala izpolnitev pogodbene obveznosti.
Do ločenega poplačila svoje terjatve ima pravico samo tisti ločitveni upnik, ki je terjatev in ločitveno pravico prijavil v stečajnem postopku, v dvomesečnem prekluzivnem roku. Če hipotekarni upnik v prekluzivnem roku v stečajnem postopku ne prijavi terjatve in ločitvene pravice (hipoteke), preneha terjatev, s tem pa tudi zastavna pravica na nepremičnini.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 827, 830, 832, 833, 835, 827, 830, 832, 833, 835.
špediterska pogodba - stroški
Stojnina pa ni del prevoznih stroškov (ki jih sicer špediter poravna prevozniku v svojem imenu a na račun svojega naročitelja - prim. 827. čl. ZOR), pač pa škoda, ki jo s plačilom stojnine utrpi prevoznik, bremeni pa tistega, ki je zanjo, torej za zastoj v prevozu, odgovoren (o tem se je sodna praksa že večkrat izrekla). Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala pravnorelevantnih dejstev za odškodninsko odgovornost tožene stranke glede prevoznikovih izdatkov za stojnino, saj ni navajala, da bi glede oprave carinskih dejanj slednja dala napačna navodila (prim. 835. čl. v zvezi s 1. odst. 833. čl. ZOR) oziroma, da je sama storila vse v skladu s koristmi naročitelja in s svojo profesionalno skrbnostjo.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL04211
ZPP člen 481, 482/1. ZS člen 105, 105/2, 105/2-3. ZGD člen 88, 89, 91, 94. ZDSS člen 4, 4-2.
gospodarski spor - stvarna pristojnost - specializirano sodišče - sodišča splošne pristojnosti - odškodninski spor - kršitev družbene pogodbe
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenim stališčem, da je treba v tem postopku uporabiti pravila postopka o gospodarskih sporih po 1. točki 1. odst. 482. člena ZPP, zaradi česar je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti po 3. točki II. 105. člena Zakona o sodiščih, kar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje. Dosedanja tožbena podlaga kaže na potrebno uporabo prava gospodarskih družb, saj tožnica s tožbo uveljavlja tako odškodnino zaradi kršitve določb družbene pogodbe o vodenju družbe (primerjaj 86., II. odst. 88., 89. in 94. člen ZGD, kakor tudi zahteva, da se tožencu prepove zastopanje (smiselno 91. člen ZGD) ter uveljavlja odškodnino zaradi sklepanja škodljivih pogodb v zvezi s toženčevim upravljanjem družbe.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061375
ZD člen 10. ZZZDR člen 12. ZPP člen 236a.
zunajzakonska skupnost – izvenzakonska skupnost – dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti – skupno bivanje
Če manjka ena od zunanjih okoliščin, ki kaže na življenjsko skupnost (v konkretnem primeru - če partnerja ne živita skupaj in za to ni objektivnih razlogov: študij ali zaposlitev v drugem kraju, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi), ni pogojev za izvenzakonsko skupnost.