odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - aktivna legitimacija upnika - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec kot dedič odgovoren za dolg zapustnice na podlagi 142. člena ZD. Zavarovalnica tako pravilno na podlagi cesije terja zavarovalnino, ki jo je izplačala banki, pri kateri je zapustnica imela odprt račun.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Ker je v konkretnem primeru tožnik prejel denarno socialno pomoč na podlagi odločbe Centra za socialno delo z dne 7. 10. 2015, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je v višini razlike med prejeto višino denarne in socialne pomoči in višino denarne socialne pomoči, do katere je tožnik upravičen na podlagi odločbe z dne 14. 1. 2016, izdane v postopku razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva dolžan vrniti. Gre za razliko med zneskom 346,65 EUR (odločba z dne 7. 10. 2015) in zneskom 30,36 EUR (odločba z dne 14. 1. 2016), tako da znaša razlika 316,29 EUR, kolikor je dolžan tožnik vrniti, kot je pravilno odločeno z izpodbijanima upravnima odločbama.
odpravnina - stečajni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - sprememba delodajalca - prenosnik - prevzemnik
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za (solidarno) plačilo denarnih terjatev iz naslova delovnega razmerja pri družbi A. d. o. o. v razmerju do tožene stranke, ki je po trditvah tožnika prevzela dejavnost družbe A. d. o. o. Pritožba zmotno meni, da ZDR-1 ne izključuje solidarne odgovornosti delodajalca prevzemnika za terjatve vseh delavcev do delodajalca prenosnika (tudi tistih, ki niso prešli k delodajalcu prevzemniku). Iz določbe 75. člena ZDR-1 jasno izhaja, da se nanaša izključno na delavce, ki preidejo k novemu delodajalcu, tako to velja tudi za četrti odstavek tega člena. Delodajalec prevzemnik ni v pravnem razmerju z delavci delodajalca prenosnika, ki niso prešli k njemu po tej zakonski določbi in ali nadaljujejo delo pri delodajalcu prenosniku ali pa jim je pri delodajalcu prenosniku prenehalo delovno razmerje iz razlogov, ki s samim prenosom dejavnosti nimajo povezave. Zato ni podlage, da bi kot prevzemnik dela dejavnosti druge družbe solidarno odgovarjal za obveznosti prenosnika do prenosnikovih (nekdanjih) delavcev.
Pritožbeno sodišče se strinja tudi z zaključki sodišča prve stopnje, da se je sodna praksa izrekla, da je za primer ekipnih športov, pri katerih je veliko neposrednih stikov med igralci, prestrogo stališče, da je vsako ravnanje igralca, ki z gotovostjo ve, da bo s svojo potezo zadel nasprotnega igralca, protipravno. V cono kriminalnosti stopi poškodba, prizadejana v okviru športa takrat, ko so bila hudo kršena strokovno tehnična, disciplinska in etična pravila športa in če je storilec športno dejavnost samo izkoristil za izvršitev kaznivega dejanja. Pritrditi je zato potrebno zaključkom prvostopnega sodišča, da obstaja dvom, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
Da bi bilo mogoče sodbo vsebinsko preizkusiti, mora med drugim imeti razloge o odločilnih dejstvih. Pogoj je, da so ta dejstva, čeprav samo v delu posameznega dokaza prepoznana, in da so s preostalimi dejstvi, posredovanih po tem ali drugih dokazih, vsaj konfrontirana.
Besedna zveza "fashion week" oziroma okrajšava v obliki kombinacije črk "FW" označuje teden mode. "Fashion week" je dogodek, ki se nanaša na modo in se odvija po celem svetu. Takšen splošen pojem pa ne ustvarja nobenega razlikovalnega učinka glede izvora blaga ali storitve. Zato tožeča stranka z vključitvijo spornih besed oziroma kombinacij črk v figurativno znamko ni pridobila izključne pravice do uporabe le-teh na trgu festivalov, povezanih z modo.
ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - pravni standard - obstoj življenjske skupnosti - posebno in skupno premoženje - delež na skupnem premoženju
Nesoglasja in prepiri med partnerjema, pa tudi dogovor o prenehanju skupnosti, ne izključujejo avtomatično obstoja zunajzakonske skupnosti.
ZPIZ-1 člen 75, 76, 122, 122/1, 122/1-3, 123, 409.. BMKSZ člen 21.
vdovska pokojnina - invalidska pokojnina
Tožnici je bila z odločbo z dne 16. 2. 2011 vdovska pokojnina pravilno odmerjena na podlagi določbe 122. člena ZPIZ-1 od invalidske pokojnine, ki bi uživalcu pripadala na dan smrti, in ne od tiste, katere je uživalec dejansko prejemal. Pravica je bila priznana na podlagi moževe slovenske in srbske pokojninske dobe (32 let, 10 mesecev in 17 dni), ki je zadostovala za priznanje samostojne pravice skladno z 21. členom Sporazuma z Makedonijo. Pokojnina je bila odmerjena po 75. in 76. členu v zvezi s 409. členom ZPIZ-1, ki je takrat veljal, in sicer v višini 70 % pokojninske osnove izračunane na podlagi 18-letnega mesečnega povprečja plač oziroma osnov zavarovanja. Upoštevaje 123. člen ZPIZ-1 je bila vdovska pokojnina odmerjena v višini 70 % zneska pokojnine, ki bi ob smrti šla njenemu možu.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik spornega dne opravljal krmljenja živali in s tem kršil navodila osebne zdravnice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dvignil vedro vode, v katerega je nalil približno 2 litra vode in ga z desno roko odložil na tla, s tem pa ni kršil navodil osebne zdravnice, saj ni imel prepovedi obremenjevanja in delanja z desno roko. Tožena stranka tako ni dokazala, da naj bi tožnik na dan kontrole bolniškega staleža obremenjeval in delal z levo roko, glede na navodila tožnikove osebne zdravnice, pa je desno roko tožnik lahko obremenjeval. Tožnik je v času bolniškega staleža ravnal v skladu z navodili osebne zdravnice in jih ni kršil, zato mu ni mogoče očitati hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, prav tako pa ni kršil 37. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica je zatrjevala, da ji je tožena stranka očitala, da ne dela dobro in dovolj oziroma, da ne zna delati, da ji je odvzela ključe ordinacije, da je kričala nanjo pred pacienti, da jo je na delovnem mestu fotografirala, da ji ni odobrila dopusta in v času od januarja do maja 2012 izvajala druga podobna ravnanja, ki jih je sama doživljala kot mobing. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, in ob uporabi načela obrnjenega dokaznega bremena, utemeljeno ugotovilo, da je tožena stranka nad tožnico od januarja 2012 dalje izvajala mobing. S svojimi ponavljajočimi ravnanji v daljšem časovnem obdobju, ki so bila graje vredna in usmerjena proti tožnici na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, je tožnico trpinčila, zato ji je ta skladno s 7. alinejo 112. člena ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zavrženje revizije - obstoj delovnega razmerja - individualni delovni spor
Tožnica je v sporu uveljavljala tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena med pravdnima strankama za vodstveno mesto predstojnik oddelka klinike, nezakonito prenehala veljati. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede tega tožbenega zahtevka revizija dovoljena na podlagi ZDSS-1, ki v 31. členu določa, da je revizija vedno dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
ZDru-1 člen 30, 40, 40/3. ZIZ člen 270, 271. ZFPPIPP člen 230, 231.
začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - vrste začasnih odredb - vsebina začasne odredbe - prepoved uvedbe stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - društvo, ki deluje v javnem interesu - odločanje o začetku stečajnega postopka - oškodovanje upnikov
Upravičeni predlagatelj stečajnega postopka je tudi dolžnik (231. člen ZFPPIPP). To je njegova pravica in obveznost. Prav zato mu ni mogoče prepovedati predlaganja oziroma uvedbe stečaja. V primeru njegove insolventnosti (in več upnikov) bi namreč neuvedba stečaja pomenila oškodovanje drugih upnikov. Glede na navedeno je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da toženi stranki ni mogoče s sodno odločbo prepovedati postopanja, ki mu ga ob nastopu določenih pravnorelevantnih okoliščin (likvidnosti) nalaga zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001154
ZFPPIPP člen 300, 300/2. OZ člen 83, 1013.
poroštvo - obličnost poroštvene izjave - stečajni dolžnik - predmet pogodbe - solidarno poroštvo - vsebina pogodbe - obveznost glavnega dolžnika in poroka
Pogoj pisnosti pri poroštvu ni namenjen sam sebi, ampak se zahteva predvsem zato, da je obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje.
ZPIZ-2 v 197. členu ureja le primer, ko je zavod v zamudi z izplačilom pokojninskih in invalidskih dajatev, priznanih z izvršljivo odločbo, ki je pravilna in zakonita. ZPIZ-2 ne ureja zamude in plačila zakonskih zamudnih obresti, ko je zavod celotno denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku dolžan plačati za nazaj na podlagi sodbe sodišča. Pravno praznino ZPIZ-2 je potrebno zapolniti z analogijo legis, in ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer podobna v bistvenih lastnostih. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ, smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni priznana ali je priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nadomeščanje odsotnega delavca
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo, ali je tožnik dejansko opravljal naloge, kot so navedene v pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih je sklenil s toženo stranko. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da ni bistveno, če tožnica začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na delih oziroma nalogah, ki jih je pred nastopom porodniškega dopusta opravljala ta delavka, saj so te naloge predstavljale le eno izmed delovnih nalog delovnega mesta, na katerega se je tožnica zaposlila za določen čas in ki so se menjale. Glede na navedeno torej lahko delodajalec v okviru istih delovnih mest in zaradi potreb delovnega procesa naloge določenega delovnega mesta prosto odreja, saj so vse te naloge v opisu tega delovnega mesta. Za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni nujno, da delavec opravlja vsa dela delovnega mesta, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, oziroma če je delodajalec v okviru delovnega procesa (izjemoma) delavcu odredil tudi nalogo drugega delovnega mesta.
Tožnik je dejansko opravljal naloge odsotnih delavk oziroma dela delovnih mest, za kateri je imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, zato ni pogojev za transformacijo zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je očitek sodišča prve stopnje, da tožnica hoji in tlem na območju, ki ga je poznala in je vedela, da tam obstoja udarna jama, ni posvečala dovolj pozornosti, udarno jamo pa bi vsekakor lahko opazila, saj ni bila pokrita z novo zapadlim snegom, na razpolago pa je imela tudi dovolj široko pohodno površino, da bi se udarni jami lahko izognila.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opravičilo odsotnosti z naroka - zdravniško opravičilo - obrazec zdravniškega potrdila - nenadna in nepredvidljiva bolezen - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem
Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki onemogoča prihod na sodišče. Stranka je v predmetni zadevi poslala opravičilo na napačnem obrazcu, iz poslanega obrazca pa ni razviden odločilen podatek, to je, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka svojega izostanka z naroka ni ustrezno opravičila in je odločilo na podlagi izvedenega naroka, ki se ga tožena stranka ni udeležila.
V tožnikovem primeru delovna leta od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka I. kategorije invalidnosti, to je 1. 4. 2015, znašajo 45 let. Minimalna pokojninska doba pokriva 1/3 omenjenega obdobja. Tožnik bi tako za priznanje invalidske pokojnine moral dopolniti 15 let pokojninske dobe. Tožnikova skupna slovenska zavarovalna doba je znašala 4 leta 6 mesecev in 6 dni. Skupaj z nemško zavarovalno dobo je tožnik dopolnil 9 let 3 mesece in 6 dni zavarovalne oziroma pokojninske dobe, kar ne zadostuje za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - uporaba novelirane določbe zakona
Ker je bil predlog za oprostitev plačila taks vložen po začetku uporabe tega zakona, saj je bil vložen 18. 1. 2017, je potrebno za postopek odločanja uporabljati novelirane določbe zakona.
Toženka je tožniku v spornem obdobju brez pravne podlage obračunavala nižjo osnovno mesečno plačo od plače, dogovorjene in določene v pogodbi o zaposlitvi, saj toženka ni dokazala obstoja dogovora o nižji plači. Zato je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo terjatev iz naslova razlike v plači.