presoja dokazov skladno z 8. čl. ZPP – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje škode z izvedencem
1. Sodišče prve stopnje je temeljito in natančno analiziralo tako izpovedbe prič kot tudi izpovedbe pravdnih strank ter druge izvedene dokaze, opravilo je tudi presojo vseh dokazov skupaj ter je na podlagi uspeha celotnega postopka sprejelo pravilne zaključke, ki jih je utemeljilo z razumnimi razlogi.
2. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode pravilno oprlo na ugotovitve – izvedensko mnenje sodnega izvedenca dr. J.T. Tega mnenja tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretiziralo izpodbijala.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSK02339
ZIKS člen 105, 105. KZ člen 109, 109/1, 109, 109/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 201, 201/1-1.
podaljšanje pripora - nesorazmernost med časom, pribitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust
Sama okoliščina, da naj bi obtoženec, upoštevaje določbo 1. odst. 109. člena KZ, že izpolnil pogoje za pogojni odpust, sama po sebi še ne more biti okoliščina, ki bi kazala na nesorazmernost med časom, prebitim v priporu in izrečeno zaporno kaznijo. Dejstvo je namreč, da pogojni odpust ni pravilo, temveč le možnost, ki jo daje zgoraj citirana določba in 105. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem o pogojnem odpustu obsojenca odloča komisija za pogojni odpust, v primerih, ki jih določa navedeni zakon, pa tudi upravnik zavoda.
Res, da je bilo plovilo registrirano in je izpolnjevalo tehnične predpise za izvajanje dejavnosti - potapljaštvo, vendar to samo po sebi še ne pomeni, da je zavarovanec tožene stranke storil vse, da bi preprečil nastanek škode, kar je mogoče pričakovati od povprečno skrbnega strokovnjaka z njegovega področja. Logičen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi lastnik plovila oz. organizator izleta, nastanek škode preprečil že tako, da bi ob ugotovitvi, da je morje razburkano, osebe na krovu pomagale potapljačem pri izstopanju iz vode. Ker zavarovanec tožene stranke tako ni ravnal, mu je mogoče očitati malomarnost in krivdno odgovornost ter toženi stranki, na podlagi zavarovalne pogodbe, tudi njeno odgovornost.
ZSpo člen 34, 34. OZ člen 12, 13, 73, 73/1, 73/2, 12, 13, 73, 73/1, 73/2.
zastopanje brez pooblastila - neodobritev neupravičeno zastopanega - gospodarski subjekt - samostojni podjetnik posamezni - zasebni športni delavec
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Zasebnega športnega delavca ni mogoče enačiti s samostojnim podjetnikom posameznikom.
simulirani pravni posel – hoteno in sporazumno neskladje med voljo in izjavo pogodbenikov – disimulirani pravni posel
Pri navidezni pogodbi (66. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) gre za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (navidezni – simulirani) posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Običajno taki stranki želita pri tem prikriti posel, ki sta ga dejansko hoteli (disimulirani posel).
Zastaranje terjatve pa pomeni zgolj prenehanje pravice upnika (tožeče stranke) zahtevati njeno izpolnitev. Zastarana terjatev še vedno obstoji in jo je mogoče tudi veljavno izpolniti. Celo če dolžnik izpolni zastarano obveznost nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, če ni vedel, da je obveznost zastarana. Prvostopno sodišče je tudi pravilno štelo, da se je toženec s tem, ko je podpisal pogodbo o pristopu k dolgu odpovedal zastaranju, s čimer je tožeča stranka v skladu z določbo 451. člena ZOR pridobila pravico zahtevati izpolnitev obveznosti tudi od njega. Sklenitev pisne pogodbe o pristopu k dolgu pomeni namreč izpolnitev zahteve 366. člena ZOR, ki določa, da pismena pripoznava zastarane obveznosti šteje kot odpoved zastaranju, ki se mu lahko stranka v skladu z določbo 365. člena ZOR odpove šele ko preteče za zastaranje določen čas. Pravna posledica odpovedi zastaranju je, da začnejo zastaralni roki teči znova. Tako bi terjatev zoper toženca lahko zastarala dne 15.2.2004, če ne bi pretrgal zastaranja s tem, ko je izvrševal plačila na osnovi pogodbe o pristopu dolgu.
Ob tako spremenjenih okoliščinah na strani tožnika, kot so podane v tej pravdni zadevi, ko so se njegovi dohodki znižali kar za sedemkrat, je potrebno tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožnik za delo sposoben in se mora truditi za dodaten zaslužek, je potrebno ob pravilni uporabi določila člena 129 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, upoštevati precejšnje zmanjšanje dohodka tožnika in sorazmerno zmanjšati potrebe toženca iz naslova športnih dejavnosti. Ob zmanjšanju toženčevih potreb iz naslova športnih dejavnosti na polovico, torej na 18.500,00 SIT, znašajo potrebe toženca 70.200,00 SIT, ob upoštevanju otroškega dodatka so nepokrite potrebe 45.912,00 SIT, polovica tega, kakor pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da bi moral vendarle prispevati toženec, pa znašajo mesečno 22.000,00 SIT.
Določba, ki je bila v ZObr dodana z novelo C in po kateri delavcu, ki poklicno opravlja vojaško službo ali kot civilna oseba dela v vojski, na podlagi pravnomočne obsodbe na kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, oziroma kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje v trajanju nad tri mesece, preneha delovno razmerje z dveh vročitev ugotovitvenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe, predstavlja pravno posledico obsodbe v smislu 99. člena KZ. Zaradi načela prepovedi retroaktivnosti se za storilca smejo uporabiti samo tiste pravne posledice obsodbe, ki so bile v zakonu določene v času storitve kaznivega dejanja. To pomeni, da je sklep o prenehanju tožnikovega delovnega razmerja nezakonit, saj je tožnik kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo ZObr-C.
denarni zahtevek - reintegracija - reparacija - vrnitev na delo
Kadar se v sodnem sporu s pravnomočno sodno odločbo ugotovi nezakonito prenehanje delovnega razmerja, je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, pri čemer ni odločilno, ali se je delavec na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo ugodeno tudi njegovemu reintegracijskemu zahtevku, imel namen vrniti k delodajalcu ali ne.
V vsakem primeru, tudi če se po pravnomočni sodbi ne vrne na delo k delodajalcu, je delavec najmanj za čas do pravnomočnosti sodbe upravičen do reparacije, to je do nadomestila plače in do plačila drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal, če bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja delal pri delodajalcu.
Če sodba o prekršku niti v izreku niti v obrazložitvi nima oblike prekrška niti razlogov o teh odločilnih dejstvih, jo je mogoče preizkusiti v okviru temeljnega prekrška.
izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev postopka
Če sodba o prekršku v izreku nima vseh zakonskih znakov prekrška in v obrazložitvi nima razlogov o odločilnih pravnorelevantnih dejstvih, je ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 157, 412, 412/2, 413, 157, 412, 412/2, 413.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov
Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo po prostem preudarku (413. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in pri tem smiselno - analogno uporabilo zakonsko določilo 157. člena ZPP. Čeprav v sporu za izpodbijanje očetovstva sodbe na podlagi pripoznave ni mogoče izdati (drugi odstavek 412. člena ZPP), gre pa v danem primeru nedvomno za nesporno zadevo med pravdnima strankama. Toženec ni dal povoda za tožbo in je razlog za tožbo očitno na strani tožnice.