brezposelnost – mirovanje pravice do nadomestila – poseg v pravnomočno odločbo
Toženec je z dokončno in pravnomočno odločbo odločil, da tožnici pravica do denarnega nadomestila miruje od 21. 5. 2008 do 2. 10. 2008 zaradi prejemanja nadomestila iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, nato pa je s kasnejšo odločbo odločil, da ji mirovanje preneha z dnem 21. 8. 2008, ker v Sloveniji nima urejenega bivanja. Za takšen poseg v pravnomočno in dokončno odločbo toženec ni imel podlage, saj ni izvedel postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je odločba o prenehanju mirovanja nezakonita in se odpravi.
sodišče je dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje njenega direktorja kot nepotrebnega zavrnilo na naroku za glavno obravnavo dne 19.1.2012, tožeča stranka pa te, z njene strani zatrjevane procesne kršitve na samem naroku ni grajala, zato se nanjo v pritožbi ne more sklicevati, glede na to, da ni hkrati navedla, da te zatrjevane kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (1. odst. 286. b čl. ZPP).
Tožnik kot invalid III. kategorije (zmožen je opravljati lažja fizična dela, brez zahteve po stoječem delu ali dolgotrajnem sedenju, z možnostjo razgibanja in fizične sprostitve) nima pravice do invalidske pokojnine, ker ob nastanku invalidnosti ni dopolnil 63 let.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo vzdrževalca in vodje oddelka za projektiranje, ki je bilo opravljeno izven delovnega časa zaradi nujnega popravila strojev in spremembe tehnologij, je bilo nujno, izjemno in nepredvidljivo in kot takšno poseben delovni pogoj, zato se plačilo za to (nadurno) delo všteje v pokojninsko osnovo.
ZZZPB člen 68, 70, 70/3. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 20.
brezposelna oseba – izbris iz evidence – aktivna politika zaposlovanja
Tožnik, ki je podpisal zaposlitveni načrt, se je prenehal udeleževati delavnic aktivne politike zaposlovanja. Toženec ga je zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike, utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
Tožnice, ki ni zmožna opravljati dela šivilje II, s polnim delovnim časom pa je zmožna opravljati drugo ustrezno delo z omejitvami, ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in ji priznati pravice do invalidske pokojnine, niti ji kot invalidu III. kategorije ni mogoče priznati pravice do dela v skrajšanem delovnem času, kot to neutemeljeno uveljavlja, temveč se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – invalidnost III. kategorije
Tožnik je invalid III. kategorije in ima priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. V okviru teh omejitev je bil od 21. 7. 2011 dalje zmožen za delo, zato je tožbeni zahtevek, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi od tega dne dalje, neutemeljen.
ZZVZZ člen 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež – skrajšani delovni čas
Tožnik je bil v spornem obdobju zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas neutemeljen.
ZZZPB člen 17c, 17c/1, 70. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi čas prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 5, 5/1, 6, 8, 8/4, 9, 9/1, 9/1-1.
izbris iz evidence brezposelnih oseb – svetovalni razgovor – opravičen izostanek
Tožnica se zaradi bolezni ni udeležila svetovalnega razgovora pri tožencu, zato jo je toženec izbrisal iz evidence brezposelnih oseb. Izbris je bil neutemeljen, ker je tožnica ravnala skladno z vabilom na razgovor, v katerem ni bila opozorjena, da mora predložiti zdravniško potrdilo, pa je pred razgovorom toženca po telefonu obvestila, da je zbolela.
posestno varstvo – motenje soposesti – prostovoljna opustitev soposesti – dejanska oblast nad stvarjo – volja opustiti posest
Tožnikova SMS sporočila je bilo razumeti kot izjavo volje, da tožnik stvari (vseh nepremičnin in tistih premičnin, ki jih ni nameraval odnesti), s katerimi v tistem trenutku ni bil v fizičnem kontaktu, ne želi več uporabljati, da jih torej ne želi več imeti v dejanski oblasti niti v danem trenutku, niti v prihodnje. S takšno izjavo volje, pa je tožnik prostovoljno opustil svojo posest, s čimer je tudi izgubil pravico do posestnega varstva.
plača – regres za letni dopust - odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave – prenehanje mandata
Pravdni stranki nista določili prenehanje mandata kot razlog za prenehanje delovnega razmerja tožnika, temveč sta predvideli njegovo razporeditev, do katere ni prišlo, zato pogodba o zaposlitvi tožnika ni prenehala zaradi prenehanja mandata direktorja tožene stranke. Glede na navedeno je individualna pogodba o zaposlitvi edina podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo plače in drugih pravic iz delovnega razmerja, ki jih tožnik uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu.
novi dedič - uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku- stranke zapuščinskega postopka
Korektivno sredstvo, s katerim oseba, ki v pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku ni sodelovala, lahko uveljavi svoj pravico do zapuščine, je pravda.
dokazno breme - dokazni standard - razporeditev dokaznega bremena - selitev dokaznega bremena - ustavnoskladna razlaga – dokazovanje z indici
Pravilo 215. člena ZPP mora biti uporabljeno ustavno skladno. V njegovi uporabi se mora odražati ustavno načelo enakega varstva pravic. Iz tega razloga se dokazno breme v pravdi ves čas seli (razporeja) med strankama postopka. Razporeja pa se glede na pravno usodnost odločitve, glede na moč razpoložljivih dokazov ter glede na možnost (ne)uporabe potencialnih dokazov (bodisi tistih, ki neposredno dokazujejo pravno relevantna dejstva bodisi tistih, ki dokazujejo indična dejstva ali pa služijo dokazni argumentaciji). Pravilo o dejanskem sklepanju po dokaznem bremenu pa pride v poštev predvsem tedaj, ko bi stranka za razjasnitev dejanskega stanja še lahko kaj storila, pa tega ne naredi.
zmanjšana vrednost nepremičnine – odškodnina za neuporabo – izgubljena korist - zakonske zamudne obresti
za ugotavljanje izgubljene koristi se je kot objekt primerjave v praksi uveljavila najemnina, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržila oškodovana stranka. Pravilno (in to z vidika izravnalne pravičnosti in ne z vidika „nekih formalizmov“) je tudi, da se od takšnega zneska odštejejo stroški, ki bi jih oškodovanec imel, če bi nepremičnino uporabljal (bodisi neposredno bodisi posredno, če bi jo z oddajanjem zgolj ekonomsko črpal).
V pravdi ni dopustno uveljavljati odškodninskega zahtevka, češ da je denacionalizirana nepremičnina v času zaplembe izgubila vrednost.
Obresti za odškodnino po 72. člen ZDen tečejo od zamude dalje. Če ni drugega oprijemljivega dejstva, ta nastopi z vložitvijo tožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prekršek - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - policist
Tožena stranka je tožniku (policistu) v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga med drugim očitala, da je sodeloval v pretepu, kar predstavlja prekršek zoper javni red in mir. Pri presoji te odpovedi ni bistveno, ali je bila tožniku za prekršek izrečena kazen in ali jo je plačal, ampak ali je s svojim ravnanjem kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
zavrženje vloge – predložitev vloge v zadostnem številu – lastnoročen podpis – izvirnost podpisa – podpis več izvodov vloge - predložitev fotokopij prvotno vložene vloge
Po tretjem odstavku 105. člena ZPP morajo biti vloge podpisane, kot izviren podpis vložnika pa se šteje lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom.
Po prvem odstavku 106. člena ZPP je treba vloge izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranko. Zakon ne zahteva, da morajo biti vsi izvodi vloge lastnoročno podpisani, iz izpodbijanega sklepa pa tudi ni razvidno, da bi sodišče podvomilo, da gre za prepis prvotno vložene vloge. Stališče izpodbijanega sklepa, da pritožnik s predložitvijo fotokopij prvotno vložene vloge ni zadostil zahtevi po vložitvi vloge v ustreznem številu izvodov, je zato napačno.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c, 49.č, 52. ZObr člen 98.f.
javni uslužbenec - vojak - prevedba plače - nov plačni sistem - dokončna odločba
Prevedba plače ob prehodu v nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 se opravi glede na zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo o razporeditvi na delovno mesto (dolžnost) oz. zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo, s katero je določena plača.