odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka - pravnomočnost kazenske sodbe
Dejstva in pravo niso v razmerju vzroka in posledice, ampak sta samostojna pogoja, od katerih je odvisna pravilnost posamezne sodne odločbe. Čeprav uporaba prava sledi ugotovljenim dejstvom, ta drugačna kot pravilna ne morejo biti. V nasprotnem sodna odločba že zaradi nepravilno ugotovljenih dejstev ni vzdržna, pa je tako pravilna ali napačna uporaba zakona brezpredmetna.
Nekaznivost dejanja je v fazi kazenskega postopka, ko ta mimo položajev iz 285.a do 285.č in 450.a do 450.č člena ZKP še niso predmet dokazovanja v ožjem smislu, mogoče preizkusiti le z vidika njihove določenosti v kazenskem zakonu, z vidika razlogov, ki kaznivost dejanja inkriminacijsko ali vrednostno izključujejo, pa ne.
Navedbe v odgovoru na predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi so enako kot navedbe v samem predlogu, predmet ocene in ne predmet odločitve. Šele tedaj jih je v primerih nepravilnega povzemanja obravnavati znotraj tako imenovane protispisnosti iz zgornje zakonske določbe, sicer so del dejanskega preizkusa.
Pogoja iz 502. člena ZKP sta zaradi razmerja splošnega in posameznega še vedno toliko povezana, da okoliščin, po katerih je bil ugotovljen prvi, pri oceni drugega ni mogoče prezreti (ignorirati). Nenazadnje že zaradi izkustvene nepristnosti takšne delitve, ki bi se v primeru uresničene nevarnosti izkazala za nevzdržno.
Pravnomočnost katerekoli sodne odločbe v splošnem pomeni, da je njen predmet dejansko in pravno pravilno rešen ter da so odslej v tej zvezi procesna dejanja sklenjena.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nevarna vožnja v cestnem prometu - posledica - prometna signalizacija - zakonski znaki - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Iz konkretnega dela opisa jasno izhaja, da je obdolženi v enotnih krajevnih in časovnih okliščinah najprej prekoračil hitrost na način, kakor ga inkriminira 2. točka prvega odstavka 324. člena KZ-1, neposredno ob tem pa s predrzno in brezobzirno vožnjo tudi izvedel prehitevanje, kakor je inkriminirano v 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1. Iz opisa kot celote določno izhaja, da sta bili obe kršitvi vzrok za nastalo posledico.
Izvedenka medicine dela, prometa in športa je določno opredelila, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in upoštevajoč delovno mesto strojni delavec III lahko tožnik to delo opravlja s polnim delovnim časom, upoštevajoč stvarne razbremenitve in njegova delovna zmožnost ni zmanjšana za več kot 50 % in ni potrebna poklicna rehabilitacija.
ZPP člen 248. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 2/1.
denarno kaznovanje - kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - nepravočasna izdelava izvedenskega mnenja - upravičen razlog - neupravičen razlog
Ker izvedenec brez upravičenega razloga v postavljenem roku ni izdelal izvedenskega mnenja, mu je bila utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR.
predpogodba - ara ob predpogodbi - vrnitev are - pravica zahtevati sklenitev pogodbe - dejansko stanje - predkupna pravica na nepremičnini - sprejem in zavrnitev ponudbe
Do nesklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo zaradi razloga na strani prodajalca - toženca, temveč zato, ker drugi tožnik ni zagotovil preostanka sredstev kupnine. Posledično je toženec na podlagi prvega odstavka 65. člena OZ upravičeno zadržal dano aro, zaradi česar zahtevek drugega tožnika na vrnitev are ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je 12. 7. 2017 po elektronskem pregledu prometa oziroma stanja plačil sodnih taks ugotovilo, da toženec takse ni plačal, zato je z izpodbijanim sklepom pritožbo toženca z dne 22. 5. 2017 štelo za umaknjeno.
zavarovanje nedenarnih terjatev - delež na skupnem premoženju - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje
Večji denarni vložki enega zakonca, vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, večja skrb za družino in ohranjanje premoženja, vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju, niso pa temelj za pridobitev izključnega lastništva na delu skupnega premoženja.
V primeru, če je izvedensko delo opravljeno in mnenje strokovno argumentirano, je izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno storitev tudi v primeru, če bi se sodišče pri odločanju v končni sodbi oprlo na mnenje drugega izvedenca.
ZS člen 90. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 48, 50, 50/3, 51, 51/1.
pisna izdelava izvedenskega mnenja - pravica do nagrade za izdelano izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zahtevnost izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zahtevno izvedensko mnenje - prekoračitev roka - materialni stroški izvedenca
Nestrinjanje pritožnikov z izvedenskim mnenjem na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa se izvedensko mnenje ne presoja vsebinsko. To pomeni, da bo pritožnica takšne ugovore lahko podala v postopku na prvi stopnji in bo sodišče njene ugovore dolžno preučiti.
ODZ paragraf 1470, 1500. SPZ člen 213, 213/1, 217, 218.
obstoj služnostne poti - tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ugotovitveni zahtevek - priposestvovanje po ODZ - prava stvarna služnost - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - originaren nastanek služnosti - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ker so tožnikovi pravni predniki od postavitve zidanice leta 1891 do leta 1912 služnost poti hoje in vožnje izvrševali 30 let, so na podlagi paragrafa 1470 ODZ stvarno služnost priposestvovali. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti utemeljen.
Na nastanek stvarne služnosti ne vpliva možnost uporabe druge poti.
uporabnina za stanovanje - uporabnina za poslovne prostore - uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja - hipotetična najemnina - povprečna tržna najemnina
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz nepremičnine in zato opusti rabo nepremičnine.
Za solastnika, ki po lastni krivdi drugega solastnika izključi iz uporabe, se domneva, da je imel od uporabe njegovega deleža korist.
ZIZ člen 38, 38/6, 64, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 65/1, 65/2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 158, 160.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pretium affectionis - stroški ugovora tretjega - krivdno načelo - trditveno in dokazno breme
Navedbe, da so zarubljeni predmeti za tretjega predmeti posebne priljubljenosti, ki jih v primeru prodaje na javni dražbi ne bi mogel dobiti nazaj in nadomestiti, predstavljajo ustrezno trditveno podlago v zvezi z nastankom nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, vendar pa mora tretji v zvezi s takšnimi trditvami predlagati dokaze.
Tretji ni niti trdil, da je upnik vedel, da je izvršitelj zarubil premičnino v lasti tretjega, prav tako v rubežnem in cenilnem zapisniku ni nikakršne izjave, da bi bila kakšna od zarubljenih premičnin v lasti tretjega. Tretji je svojo pravico na predmetu izvršbe dokazoval z računom, ki se je glasil ravno na dolžnika, zato upniku niti potem, ko je v izjavo prejel ugovor tretjega, ni bilo mogoče očitati, da je zagotovo vedel, da je premičnina dejansko v lasti tretjega.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost oškodovanca - seznanjenost s škodo in storilcem - skrbnost pri ugotavljanju obsega škode - uporabnina - brezplačna uporaba
Pogoj, da oškodovanec izve za škodo (oziroma vednost o škodi) je v skladu s stališčem sodne prakse izpolnjen, ko ima oškodovanec zbrane vse elemente, da lahko določi višino odškodninskega zahtevka. Res se od oškodovanca pričakuje določena stopnja skrbnosti in v primeru, če za škodni dogodek izve, mora tudi sam poskrbeti, da izve za škodo in njen obseg. Vendar pa je treba pri presoji potrebne skrbnosti upoštevati, da je namen določitve subjektivnega roka varovati interese oškodovanca, ne pa omogočiti hitrejše zastaranje odškodninskih terjatev.
vročanje sodnega pisanja - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - tek pritožbenega roka - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - sklep o zavrženju pritožbe - obrazložitev sklepa - popravni sklep - datum vročitve - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - prava neuka stranka
Četudi je sodišče prve stopnje s tretjim popravnim sklepom popravilo osnovni sklep in tudi prva popravna sklepa, je z opisanim procesnim ravnanjem (s popravljanjem datumov) povzročilo nevzdržno situacijo, ko so razlogi izpodbijanega sklepa (oziroma izpodbijanih sklepov) tako nejasni in sami s seboj v nasprotju, da o njih pravzaprav ni mogoče več govoriti. Obrazložitev odločbe ni sama sebi namen - njen namen je, da stranka (nato pa v primeru vložitve pritožbe še pritožbeno sodišče) lahko razume, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je odločilo. Jasni in razumljivi razlogi so predpogoj za preizkus sodne odločbe in s tem za uveljavitev strankine pravice do pravnega sredstva.
ZObr člen 93, 93/2, 93/11, 94, 94/1, 94/1-2.. ZUstS člen 23, 23/3.. ZSPJS člen 17a, 17a/10.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 104.
službena ocena - sodno varstvo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovna uspešnost - slovenska vojska - vojak - sestava komisije
Pravila službe v Slovenski vojski v 104. točki izrecno določajo, kakšna mora biti sestava komisije, ki odloča o pritožbi zoper službeno oceno. Glede na navedeno izrecno določbo je zmotno stališče, da pravilnost sestave komisije ne vpliva na pravilnost in zakonitost službene ocene, če komisija pritožbo obravnava in službeno oceno (vsebinsko) preveri. Po presoji pritožbenega sodišča je v tako strogo hierarhično in strukturno urejenem sistemu, kot velja za Slovensko vojsko, odločanje o pritožbi zoper službeno oceno s strani komisije, ki ni bila sestavljena v skladu s 104. točko Pravil službe v Slovenski vojski, tako huda pomanjkljivost, da ima za posledico nezakonitost odločbe o pritožbi zoper službeno oceno in s tem tudi same službene ocene.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - laična stranka - pomanjkljiv predlog - konkretne okoliščine - izostanek stranke z naroka - upravičen razlog izostanka z naroka - upravičen razlog za zamudo - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - trditvena podlaga
Z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, češ da navedene okoliščine ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo, pritožbeno sodišče ne soglaša, saj navedb pritožnika ni mogoče šteti kot očitno neupravičenih, kar bi utemeljevalo odločitev po drugem odstavku 120. člena ZPP, temveč so bili navedeni razlogi zgolj pomanjkljivo opredeljeni. Ob upoštevanju, da je tožnik nedvomno imel pravni interes, da pride na prvi narok za glavno obravnavo in da preložitve ni nikoli predlagal, je stališče sodišča prve stopnje pretirano strogo in tožniku onemogoča dostop do sodnega varstva.
SPZ člen 70, 105, 105/1, 107, 107/1, 108, 108/1, 110, 110/1. ZNP člen 23, 24, 112. ZPP člen 12.
solastninska skupnost - delitev solastnine - delitev stvari v solastnini (etažna hiša) - sodna delitev solastnine - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - nastanek etažne lastnine - sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - načelo odprtega sojenja - kršitev načela materialnega procesnega vodstva - pravica do izjave - vezanost na predlog - vsebina predloga za delitev solastnine
Ker je oblikovanje etažne lastnine vzpostavitev posebne skupnosti, v kateri obstaja lastninska pravica na posameznih delih in solastnina na skupnih delih, v njeno oblikovanje solastnikov v postopku delitve solastnine na nepremičnini ni mogoče siliti.
Če se sodišče prepriča o tem, da fizična delitev stvari, na kateri obstoji solastnina, drugače kot z oblikovanjem etažne lastnine ni mogoča, mora v okviru materialnega procesnega vodstva na to udeležence opozoriti. Če fizična delitev (npr. zaradi nasprotovanja solastnikov) ni mogoča in če tudi ni drugačnega predloga, mora sodišče v postopku delitve stvari nadaljevati s civilno delitvijo (prodajo stvari). Predlagatelj ima v tem primeru še vedno možnost umakniti predlog za delitev solastnine na nepremičnini, nasprotni udeleženci pa lahko postopek nadaljujejo.
Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena ZUstS predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo.
Tožniku, ki s strani njegovega delodajalca po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni dobil nobenih navodil za opravljanje dela in torej ni bil niti poučen, niti mu ni bilo odrejeno, da mora uporabiti lestev, ni moč očitati, da je s tem, ko ni uporabil lestve, ki mu je bila sicer na voljo, temveč je stopil na polico kovinskega nadstreška, oddaljeno 0,6 metra od tal, ravnal neskrbno.
plača - izostanek stranke z naroka - pravica do izjave - opravičilo
Tožnik v zvezi z opravičili glede izostanka z narokov oziroma glede prošenj za preložitev narokov ni predložil dokazil glede razlogov, ki naj bi mu onemogočali pristop na narok. Šele k pritožbi je predložil odločbo ZZZS, da je zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v spornem obdobju. Sodišče prve stopnje je resda ravno v tem času opravilo glavno obravnavo v predmetni zadevi, a ker tožnik ni pravočasno in z ustreznimi dokazili dokazoval upravičenega razloga za izostanek z naroka, sodišče v zvezi z očitanim ni kršilo določil pravdnega postopka (115. člen ZPP), posledično tožencu zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni bila kršena pravica do izjave v postopku.