parcelacija - obseg parcelacije - neizvršljivost parcelacije - status javne poti - ugotovitev neustavnosti občinskega odloka
Ob določitvi meja nove parcele, ki naj bi potekale po zunanjem robu cestnega sveta, ter ob trditvi tožeče stranke, da celotna pot ni širša od dveh metrov (da je pot širša, ne izhaja tudi iz drugih podatkov v upravnem spisu), je utemeljen ugovor, da je parcelacija kot je določena, v izreku drugostopnega organa, neizvršljiva.
Ustavna odločba, na katero se sklicuje tožeča stranka, je bila po svoji pravni naravi ugotovitvena in ne razveljavitvena. Na podlagi ugotovitvene ustavne odločbe sporni Odlok o kategorizaciji občinskih cest ni prenehal veljati tudi po poteku šestmesečnega roka, v katerem je Ustavno sodišče napotilo Občino Ormož, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti. Ob obstoju Odloka, ki je sporno pot kategoriziral kot „javno pot“, pa je pravilna podlaga za razlastitev ZJC.
postopek razlastitve - nujni postopek razlastitve - vpis v zemljiško knjigo
Organ je v zadostni meri utemeljil potrebo po uporabi nujnega postopka, saj je svojo odločitev oprl na v postopku že predložene in naknadno dodatno predložene listine razlastitvene upravičenke. Nujnost obravnavanega postopka nenazadnje izkazuje tudi statistika prometnih nesreč na tem odseku, ki velja za zelo nevaren prometni odsek.
Ob izkazani nujnosti postopka pa vpis lastninske pravice na Republiko Slovenijo pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe ni nezakonit. V primeru vodenja postopka kot nujnega namreč upravni organ odloča o zadevi prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti, razen če drugi zakon določa drugače, kar pomeni, da je v nujnem postopku izvršljiva že prvostopna odločba (niti dokončna), ki že zadostuje za prenos lastninske pravice in prenos posesti.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - ničnost odločbe
Ker je upravni organ navedel, da je parcelacija razvidna iz načrta parcelacije, predloženega v upravnem postopku, je neutemeljena navedba tožnice, da se odločbe ne da izvršiti (in je zaradi tega nična), ker v izreku ni določeno, da se parcelacije izvede na delu parcele, kjer poteka javna cesta.
Če parcelacija zaradi ugotovitve, da razlastitev ni potrebna, ne bi bila izvedena, bo postopek za razlastitev na podlagi umika zahteve za razlastitev razlastitvene upravičenke ustavljen, s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka bodo tudi prenehale pravne posledice iz 3. odstavka 100. člena ZUreP-1.
ZUreP-1 člen 97, 97/1, 93, 93/3, 110, 110/8. EZ člen 59, 59/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - vložitev predloga za omejitev lastninske pravice - procesne predpostavke - višina odškodnine
Iz določb, ki zapovedujejo potek 30 dni od vročitve ponudbe do vložitve predloga, ne izhaja, da je faza vložitve ponudbe že faza upravnega postopka. Faza vročitve ponudbe je namenjena pridobitvi nepremičnine s sklenitvijo pogodbe, torej tudi vročanje ponudbe ni potrebno po določbah ZUP. V zadevi je za pravočasnost predloga relevantna zgolj seznanitev s ponudbo za odkup v roku 30 dni pred vložitvijo predloga, ki pa je izkazana.
ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1. ZJC člen 31, 31/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - zahteva za vrnitev razlaščenih nepremičnin - rok za pričetek gradnje - določitev roka
Rok za začetek izvajanja del mora biti določen zaradi varstva koristi razlastitvenega zavezanca, da lahko zahteva vrnitev nepremičnin, kot tudi varstva koristi razlastitvenega upravičenca, da je seznanjen s časovnim obdobjem, v katerem mora zagotoviti začetek gradnje. Namen odločbe o razlastitvi je odvzem lastninske pravice za izvršitev razlastitvenega namena, v obravnavanem primeru, ko rok sploh ni bil določen (je pa po 31. členu ZJC že potekel), razlastitvena upravičenka niti ni bila seznanjena z rokom, v katerem bi morala realizirati razlastitveni namen, ki je bil podlaga za razlastitev z odločbo z dne 5. 10. 2005.
razlastitev - rok, v katerem mora razlastitveni upravičenec pričeti z gradnjo - ničnost odločbe
Rok je po določbi 102. člena ZUreP-1 določen ne samo v korist razlaščenca, ki lahko zahteva vrnitev stvari po preteku tega roka, temveč tudi v korist razlastitvenega upravičenca, v smeri, da je slednji seznanjen s časovnim obdobjem, v katerem mora zagotoviti gradnjo objektov, zaradi katere je bila razlastitev predlagana.
Zakon o razlastitvi (1957) člen 34, 34/3, 34/4. Zakon o razlastitvi (1968) člen 31, 31/3, 31/4. ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1.
razlastitev nepremičnin - vračilo razlaščenih nepremičnin - pogoji za vračilo
Razlaščenec nepremičnin oz. njegov pravni naslednik sme odpravo razlastitvenih odločb in s tem vračilo razlaščenih nepremičnin zahtevati le dokler razlastitveni upravičenec del, zaradi katerih je bila izvedena razlastitev, še ni opravil oz. jih ni opravil v pomembnem obsegu.
uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - pogoj nujnosti in sorazmernosti
Sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da iz zahteve za uvedbo postopka razlastitve ter iz odločbe ni razvidno, ali je pridobitev predmetnih nepremičnin dejansko nujna za dosego razlastitvenega namena ter sorazmeren ukrep, niti razlastitvena upravičenka v zahtevi niti prvostopni organ v odločbi pa nista konkretno utemeljila izpolnjevanja pogojev, določenih v 2. odstavku 92. člena ZUreP-1.
ZJC člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6, 19/7. ZUreP-1 člen 92, 92/1.
uvedba postopka razlastitve - javna korist - sorazmernost in nujnost razlastitve - rok za vložitev zahtevka za uvedbo razlastitvenega postopka
Iz določb ZUstS ne izhaja, da je rok za odpravo neustavnosti prekluziven, niti to ne izhaja iz same odločbe Ustavnega sodišča. To pa pomeni, da je razlastitvena upravičenka lahko zahtevala uvedbo razlastitvenega postopka tudi po izteku roka iz 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča; pri tem pa ni bila vezana tudi na noben drug predpisan rok, glede česar pa sicer tožeča stranka niti ne zatrjuje nasprotnega.
Ker po predmetnih nepremičninah poteka javni (cestni) promet, je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve na predmetni nepremičnini.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - sorazmernost - nujnost razlastitve
Ugotovitev, da sta predmetni parceli navedeni v lokacijskem načrtu, ne zadosti vsem zahtevam, ki so kot pogoji določeni za ustanovitev služnosti v javno korist.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta
Namen zakonske ureditve (tj. določbe 19. člena ZJC-B) je namreč v tem, da se bivšim lastnikom, na katerih zemljiščih je bila javna cesta že zgrajena oziroma rekonstruirana, zemljiškoknjižno stanje na teh zemljiščih pa ni bilo urejeno (in so ta zemljišča še vedno formalno v zasebni lasti), v ustreznem (zakonsko predpisanem) postopku določi nadomestilo v naravi ali odškodnina (ob izkazani javni koristi – kar gradnja ali rekonstrukcija javne ceste je), s tem pa se tudi uredi (dosedaj) neurejeno zemljiškoknjižno stanje.
razlastitev - nujni postopek - nadomestno zemljišče - odškodnina
O odškodnini se v razlastitvenem postopku odloči le, če se razlastitveni zavezanec in razlastitveni upravičenec o njej sporazumeta. V obravnavanem primeru takšen sporazum nedvomno ni bil sklenjen; razlastitvena upravičenka je tožniku ponudila denarno odškodnino, tožnik pa je vztrajal pri odškodnini v obliki nadomestnih zemljišč. Prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati, da si ni prizadeval, da stranki skleneta sporazum o odškodnini, še zlasti, ker je ocenil, da so izpolnjeni pogoji za vodenje nujnega postopka po 104. členu ZUreP-1, ki zahteva prednostno obravnavo in odločanje v predpisanih rokih. Ker sporazum o odškodnini ni bil dosežen, je stranki pravilno napotil na sodni postopek določanja odškodnine, sam pa odločil o razlastitvi.
razlastitev - rok za vložitev zahteve za razlastitev
V primerih, ko je bil prostorski izvedbeni akt, ki izkazuje javno korist za razlastitev, sprejet po uveljavitvi ZUreP-1, ki je predpisal rok za vložitev zahteve za razlastitev, ta rok teče od uveljavitve zakona in ne od uveljavitve prostorskega akta.
ZUreP-1 člen 104, 104/2. ZDVGOMP člen 10, 10/5, 12, 21, 21/2, 21/3.
razlastitev - gradnja mejnega prehoda - nujni postopek - napotitev na sodišče zaradi odmere odškodnine
Ugovor tožečih strank, da postopek ne more biti nujen, ker je tožena stranka že pridobila gradbeno dovoljenje in je objekt že postavljen, je za odločanje v tem upravnem sporu nerelevanten.
ZUreP-1 člen 2, 2-20, 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 101, 111. ZJC člen 13, 13/2, 14, 14/1, 14/1-26. URS člen 69.
razlastitev - javna korist - gospodarska javna infrastruktura - javna cesta - načelo sorazmernosti
Določbe v konkretni zadevi izkazanega podzakonskega akta ne morejo predstavljati temeljne, z Ustavo in z zakonom določene javne koristi pri razlastitvi, še posebej ob dejstvu, da se razlastitveni namen, kot je razvidno iz spisovnih listin, različno utemeljuje. Nasprotujoča si dejstva, skupaj z neupoštevanjem načela javne koristi in sorazmernosti, ne morejo predstavljati legitimnosti posega v lastninsko pravico razlastitvene zavezanke.
Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste člen 3, 3-2. Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice Dravograjske ceste med Cesto Proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru člen 3. ZUreP člen 93, 93/1, 93/3. EZ člen 59.
razlastitev - služnost
Javna korist za razlastitev nepremičnin je izkazana, saj so predvidene v državnem oziroma lokacijskem načrtu.
URS člen 15, 33, 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1, 92/2, 93, 93/2.
uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Upoštevanje načela sorazmernosti predstavlja ugotavljanje javne koristi v konkretnem primeru, zato bi upravni organ zadevne ugovore tožeče stranke moral presoditi že v tej fazi postopka, ne pa njihovo presojo odložiti do naslednje faze, kot pojasnjuje svoje postopanje v izpodbijani odločbi.
Kolikor se upravni organ sklicuje na 100. člen ZUreP-1, ki določa, da v primerih iz drugega 93. člena tega zakona upravni organ ugotovi, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka tega člena (sklep vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi, da je gradnja predvidena v javno korist), sodišče meni, da je s tem določen le eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uvedbo postopka razlastitve. Kot je že pojasnilo, pa tudi zgolj prostorski akt ne more prejudicirati javne koristi.
razlastitev - javni interes - ugotovitev javnega interesa - ustanovitev služnosti v javno korist
Kot pogoj za ustanovitev služnosti mora upravni organ ugotavljati obstoj javne koristi, le-to pa mora ugotavljati na podlagi prostorskih aktov, določenih v 109. členu ZPNačrt. Odlok Občine Renče-Vogrsko pa ni občinski prostorski načrt po 95. členu ZPNačrt, čeprav se na to določbo v preambuli sklicuje.
ZDen člen 67, 67/3, 74, 78, 78/2. ZZZDR člen 211. ZUreP člen 97, 97/2.
razlastitev - vložitev ponudbe za nakup nepremičnine - postavitev skrbnika za poseben primer - trenutek prehoda zapuščine na dediča - denacionalizacija
Denacionalizirano premoženje je s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji prešlo na dediče denacionalizacijskega upravičenca, zato je nepravilno naziranje prvostopnega organa, da bi se moral predlog za razlastitev glasiti na pokojnega denacionalizacijskega upravičenca. Z navedenim premoženjem pa za vse dediče (do pravnomočnosti sklepa o dedovanju) upravlja skrbnica za poseben primer, ki jo je za vsak del denacionaliziranega premoženja s samo odločbo o denacionalizaciji določil upravni organ po določbah 211. člena ZZZDR v zvezi s 67. členom ZDen. Naloga skrbnika za poseben primer je, da za premoženje skrbi, vročitev ponudbe za odkup in posledično vložitev zahteve za razlastitev pa vsekakor sodi v okvir varstva pravic in koristi posameznika – lastnika nepremičnine. Ker je bila v obravnavanem primeru za upravljanje s predmetnimi zemljišči že v postopku denacionalizacije določena skrbnica za poseben primer in ker so nepremičnine v solasti znanih in živih oseb, ni pravilna odločitev prvostopnega upravnega organa, da je potrebno predlog za razlastitev predmetnih nepremičnin zavrniti zaradi razloga, ker naj bi se nanašal na neznane oziroma napačne osebe.