Javno korist je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ustrezno utemeljil, in sicer ko je pojasnil, da sta tožnikovi nepremičnini v OPN MOL ID namenjeni za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture, v dokaz česar je razlastitvena upravičenka tudi predložila izsek iz grafičnega dela OPN MOL ID za vsako od njiju. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ tako na podlagi predloženega občinskega prostorskega načrta ugotovil, da je namenska raba obeh tožnikovih nepremičnin označena z oznako PC – površina pomembnejših cest, vsaka od njiju pa je določena tako, da ju je moč identificirati v zemljiškem katastru, tj. s šifro katastrske občine in številko parcele.
Razlogovanje organov je napačno v tem, da je razlastitev dopustna že iz razloga, ker z OPPN na obravnavanih nepremičninah (13. člen OPPN) predvideva ureditev javnega parkirišča. Stališče, da že sam obstoj OPPN izključuje možnost drugih oblik lastnine na predmetnih parcelah, kar pomeni, da je obstoj OPPN dokaz tako abstraktne kot tudi konkretne javne koristi, je napačno.
ZUP člen 244, 244/1. ZUreP-1 člen 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1. EZ-1 člen 468, 468/2.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - dopolnitev ugotovitvenega postopka - rok za vložitev zahteve
Da bi moral prvostopenjski organ po tem, ko je ravnal v skladu s prvim odstavkom 244. člena ZUP, izdati novo odločbo tudi, kadar je uspeh dopolnjenega ugotovitvenega postopka negativen in ne vpliva na že sprejeto odločitev, nima podlage v zakonu, poleg tega prvostopenjski organ ne more izdati nove odločbe, ker že obstaja odločba s pravilno odločitvijo v upravni zadevi.
Od uveljavitve 103. člena ZPNačrt rok za vložitev zahteve za razlastitev ni več predpisan.
Obseg določene služnosti v javno korist je lahko tudi manj, kot določa 468. člen EZ-1. Z določbo 468. člena EZ-1 je služnostni upravičenec omejen zahtevati več, kot je določeno, ne pa manj, kar za služnostno zavezanko pomeni manjšo obremenitev, za služnostnega upravičenca pa manjše območje, na katerem bo lahko izvrševal vsebino, z odločbo določene služnosti.
S strani tožnice zatrjevana dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje izgubo gospodarskega pomena lastninske pravice na preostalih nepremičninah, niso razlog za prevzem ostalih nepremičnin, pač pa lahko le vplivajo na višino odškodnine za razlaščeno nepremičnino.
ZJC-B člen 19. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 101.
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javni interes za razlastitev - neustavnost odloka - pripravljalna dela v postopku razlastitve
Ker se izpodbijana odločba opira na ugotovitev o obstoju javne ceste, ki poteka po nepremičnini, predvideni za razlastitev, za kar je podlaga v občinskem odloku, ki je v nasprotju z Ustavo, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka nepravilno uporabila 19. člen ZJC-B.
Upravni organ se ni opredelil do tega, zaslišanje katerih prič je štel kot dokaz, kakšna je vsebina izpovedb prič, ki so za upravni organ relevantna, in na kakšni podlagi ocenjuje zaslišanje prič kot verodostojno, zato je takšna obrazložitev v nasprotju z zahtevo iz 2. in 3. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.
razlastitev - javna cesta - javna korist - pogoji za razlastitev
V obravnavanem primeru je namen razlastitve, da občina pridobi nepremičnino tožnikov, ki jo je nezakonito vključila v javno cesto. Postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B se v tem delu ugotavljanja javne koristi od splošnega razlastitvenega postopka razlikuje le v tem, da se obstoj javne koristi ne predpostavlja na podlagi obstoja ustreznega prostorskega akta, temveč glede na to, ali ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/2. ZUP člen 37, 37/1. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
razlastitev - javna korist - javna cesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o neizločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru relevantno dejansko stanje ni bilo ugotovljeno, organ je zgolj pavšalno zaključil (brez navedbe dejstev oziroma dokazov iz katerih ta zaključek izpeljuje), da je bila ob času vložitve zahteve za razlastitev sporna cesta dostopna vsem, kljub ugovorom tožnice in dokaznim predlogom, s katerimi je želela dokazati nasprotno, da cesto uporablja le sama in služnostni upravičenci. Organ ni navedel dejanskih okoliščin in ugotovitev o svojem zaključku, da po ulici poteka cestni promet v smislu javne ceste. Organ tudi ni obrazložil, zakaj s strani strank predlagan dokaz ni izvedel.
Izpodbijani prvostopenjski sklep, s katerim je bil zavrnjen tožničin predlog za izločitev uradne osebe, je odločitev procesne narave, izdana med postopkom pred organom. S tem sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Zato ta sklep ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklepa iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZJC-B člen 19. ZJC člen 2, 2/1, 3. ZCes-1 člen 2, 2/24, 3, 3/2.
razlastitev - javna cesta - kategorizirana javna cesta - lokalna cesta
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi upravni organ pri ugotavljanju javne koristi na konkretni ravni upošteval vsa relevantna dejstva, na katera je opozorilo sodišče v tej sodbi in na katera so opozarjali tožniki že ves čas postopka z zatrjevanjem, da niso izpolnjeni kriteriji za kategorizacijo predmetne parcele. V ponovljenem postopku, v katerega se po odpravi izpodbijane odločbe zadevo vrača, se bo upravni organ moral ponovno opredeliti do obstoja javne koristi kot pogoja za razlastitev in s tem v zvezi po vsebini presoditi navedeni ugovor tožnikov.
Tožnica stranske udeležbe tretje osebe ne more aktivno izposlovati, niti s predložitvijo novih dejstev oziroma dokazov (prva točka 260. člena ZUP). Stransko udeležbo – tudi v primeru obnove postopka – lahko zahteva le oseba, ki ji ta pravica gre. Vsako nastopanje v upravnem postopku je namreč pogojeno z varovanjem pravnega interesa, ki je po definiciji osebna korist. Tožnica torej lahko v upravnem postopku, enako pa tudi v zahtevi za obnovo tega postopka, varuje le svojo, ne pa tudi tuje pravne koristi.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2. ZUreP-1 člen 92, 93, 94, 108, 108/3. ZUP člen 43.
razlastitev - vstop v postopek - stranski udeleženec - pravni interes - javna korist
V postopku razlastitve se ne odloča o obstoju upravičenj, ki jih želijo (tožniki v tem upravnem sporu) varovati in s temi utemeljujejo svoje interes (kategorizacija ceste pred 2005, edini dostop do njihovega stalnega prebivališča, cesta zgrajena v letih 1987/1988 s prispevki sovaščanov, še ne sodno ugotovljena priposestvovana stvarna služnost hoje in vožnje), zato tako utemeljen interes ne more biti prizadet. Ker torej niso nosilci pravno varovanih pravic ali upravičenj, niti niso razlastitveni upravičenci ali zavezanci, odločanje o razlastitvi njihovega pravnega položaja ne more poslabšati.
Zasebna korist zaradi razlastitve tujega zemljišča ne more biti prizadeta.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5.
razlastitev - služnost - občinska javna cesta - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - ukinitev služnosti
V primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, je treba zahtevo za ukinitev take služnosti vsebinsko obravnavati na podlagi smiselne uporabe določbe 19. člena ZJC-B.
Ureditev iz 19. člena ZJC-B je mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih pravicah.
razlastitev - javna cesta - dejansko stanje ob razlastitvi - načelo proste presoje dokazov - dokazovanje z izvedencem
Tožnika ugotovljenega dejanskega stanja ne moreta uspešno izpodbiti le s posplošenim zatrjevanjem, da je le del parcele cesta in da bi morala toženka pridobiti mnenje izvedencev. Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju dejstev, ki jih mora stranka najprej zatrjevati. Tožnika tako ne moreta predlagati dokaza z izvedencem na način, da poskušata zgolj s tem dokaznim predlogom izpodbiti dejstva, ki jih je prvostopenjski organ ugotovil skladno z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP), ne da bi podala zadostne konkretne pravno relevantne navedbe, s katerimi bi lahko utemeljeno omajala njegove dejanske zaključke
razlastitev - javna cesta - javna korist - potek cestnega prometa
Za razlastitev obstoječih javnih cest je bistveno, da po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj na predmetnih nepremičninah, kot rečeno, ne poteka in nikoli ni potekal promet in se nesporno ne uporabljajo prosto.
upravni postopek - rok za izdajo odločbe - odločitev o zahtevi - molk organa - tožba zaradi molka organa
Toženka po presoji sodišča opravičenih razlogov za neizdajo odločbe, več kot tri leta po prejemu sodbe naslovnega sodišča I U 1164/2015 z dne 10. 5. 2016, ni izkazala. Toženka v odgovoru na tožbo na primer ni navedla, kdaj so bile podane zahteve strank, na katere se sklicuje, ali je bilo o njih odločeno in kdaj, ali so zoper odločitev vložile pravno sredstvo in kdaj, ali je bilo o navedenemu pravnemu sredstvu odločeno in kdaj. Toženka odgovoru na tožbo sicer prilaga del upravnih spisov, vendar sodišče ni dolžno samo ugotavljati, ali toženka iz opravičenih razlogov ni odločila o zadevi, če jih sama ne konkretizira. Poleg tega toženka od vložitve odgovora na tožbo dalje, to je od 12. 4. 2019, sodišču ni navedla nobenih razlogov, zaradi katerih iz opravičenih razlogov do dneva izdaje sodbe ni izdala odločbe.
ZUreP-1 člen 105. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 28.
razlastitev - nagrada in stroški odvetnika - veljavna odvetniška tarifa - neocenljiva vrednost
Organ je pravilno ugotovil, da gre za neocenljivo zadevo, saj vrednost spornega predmeta (tj. razlaščenih zemljišč) iz odločbe o razlastitvi ne izhaja, kar pa tudi je predmet postopka. Ne gre torej za odločanje o civilnopravnem premoženjskem upravičenju (zato tudi po oceni sodišča ni moč enačiti tega postopka s klasičnim civilnim odškodninskim postopkom), temveč za oblastveno odločanje o dovoljenosti prisilnega odvzema lastninske pravice. V posledici pa je zmotno tudi tožbeno razlogovanje, da bi moral organ določiti vrednost predmeta (po 4. členu OT - op. sod.) glede na ponujeno odškodnino, predloženo cenitev oziroma vrednost po podatkih GURS (portal Prostor), saj se v tem postopku ni odločalo o odškodnini za razlaščena zemljišča, zato tudi ni mogoče reči, da se je odločalo že o vrednosti (kot taki) razlastitve.
Določba 19. člena ZJC-B določa režim, ki velja za razlastitev že obstoječih javnih cest, ki še vedno potekajo po nepremičninah, ki so v zasebni lasti. V takem primeru se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji v posebnem postopku razlastitve, določenem v 19. členu ZJC-B.
ZCes-1 člen 3, 3/2, 5, 39, 39/2, 123.a, 126. ZJC-B člen 19.
razlastitev - služnost - občinska javna cesta - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - ustavnoskladna razlaga
Uskladitvi dejanskega in pravnega statusa javnih cest je namenjen 19. člen ZJC-B. Po tej zakonski določbi se, če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega zakona, lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu.
Po presoji sodišča je treba to določbo v obravnavani zadevi razlagati tako, da njena raba ne vzpostavlja ali omogoča nadaljnjega obstoja neustavnega položaja (ustavnoskladna razlaga), zato se sodišče strinja s tožnico, da je ureditev, ki je v osnovi namenjena odločanju o lastninski pravici, mogoče uporabiti tudi za odločanje o šibkejših oziroma iz lastninske izpeljanih pravicah.
ZJC-B člen 3, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6. ZUreP-1 člen 99.
razlastitev - javna cesta - pogoji za razlastitev - potek cestnega prometa
Za postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B je treba izkazati, da je v času razlastitve (tj. vložitve zahteve za razlastitev) na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet, in da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5, 39, 39/2.
ukinitev služnosti - razlastitev - javna cesta - poseg v zasebno lastnino
Kot izhaja že iz samega besedila 19. člena ZJC-B, je v tej določbi urejen poseben postopek razlastitve, katerega namen je uskladitev dejanskega stanja s pravnim (kot pravilno opozarja tudi tožnica), in se obstoj javne koristi predpostavlja, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Če pa je temu tako, potem to pomeni, da je treba v primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, zahtevo za ukinitev takšne služnosti, ob smiselni uporabi te določbe, vsebinsko obravnavati. Namreč tudi stvarna pravica pomeni uresničevanje pravice do zasebne lastnine, zato je treba obravnavani položaj, ko obstoj javne ceste dejansko onemogoča izvrševanje take pravice, obravnavati enako, kot obstoj javne ceste na zemljišču v zasebni lasti. Tudi v tem primeru je prišlo do posega v zasebno lastnino, ne da bi nosilec te pravice za to prejel kakšno plačilo oziroma odškodnino. Glede na to je položaj, na katerega se nanaša ta zahteva, najmanj nezakonit, v nasprotju s citiranimi določbami ZCes-1, tožnica pa ima zakonsko obveznost, da ga uredi. Zato je ureditev iz 19. člena ZJC-B mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih stvarnih pravicah.
razlastitev - služnost - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da če je zakonodajalec drugi odstavek 95. člena ZUreP-1 izrecno vključil v prvi odstavek 103. člena ZPNačrt, drugačna razlaga, kot razlaga, kakršno je uporabila toženka, da od uveljavitve 103. člena ZPNačrt rok za vložitev zahteve za razlastitev ni več predpisan, ni mogoča.