zavarovanje - predhodna odredba - pogoji za predhodno odredbo - nevarnost za uveljavitev terjatve - nevarnost
Ker je v nasprotju s situacijo v primeru začasne odredbe pri predhodni odredbi terjatev upnika izkazana z višjo stopnjo verjetnosti, mora le-ta kot verjetno izkazati zgolj objektivno, ne pa subjektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor po izteku roka - ugovor zastaranja
Ker je zastaranje terjatve dejstvo, ki lahko nastopi le pred izdajo sklepa o izvršbi, ugovor zastaranja podan v ugovoru po izteku roka, ne more biti utemeljen.
Kadar mora biti pošiljka vročena osebno stranki (prvi in drugi odstavek 142. člena ZPP), mora vročevalec pisno sporočilo, naj bo naslovnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje (v smislu določbe tretjega odstavka 142. člena ZPP) pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP, pod pogoji, navedenimi v tem členu. Takšnega obvestila po določbah ZPP ne more pustiti v nabiralniku. Če je vročevalec omenjeno obvestilo pustil v nabiralniku, niso bili izpolnjeni pogoji za vročitev pisanja (tožbe) ob uporabi določbe četrtega odstavka 142. člena ZPP oz. za ravnanje po 140. in 141. členu ZPP. Ker tožba toženki ni bila pravilno vročena, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Izvršilni naslov predstavljata odločba Carinarnice Ljubljana in odločba Republiškega senata za prekrške, izterjuje pa se terjatev povrečnine in stroškov pritožbenega postopka. Ne gre za odločbi, izdani v upravnem postopku, temveč odločbi, izdani v postopku za prekršek, katerega vodijo carinski organi na prvi stopnji po pooblastilu ZCS, na drugi stopnji pa o njih odloča Republiški senat za prekrške. Po ZP stroške postopka, v primeru, če jih zavezanec ne plača v določenem roku, od kaznovane fizične osebe izterja prisilno občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke po predpisih, ki veljajo za izterjavo davka (4. odst. 256. čl. ZP), torej po ZdavP. Po ZP in ZdavP je za prisilno izterjavo na denarna sredstva in iz premičnega premoženja pristojen davčni organ. V tem delu ima torej sodišče prve stopnje prav, da za postopanje ni pristojno sodišče (2. odst. 1. čl. ZIZ). Četudi je upnik primarno predlagal izvršbo z rubežem sredstev dolžnika na računu pri banki, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, pa to ne pomeni, da sodišče ni pristojno za celotno izvršbo, torej izvršbo na nadaljnji predlagan predmet izvršbe t.j. delež družbenika. Glede na določilo 4.odst. 256. čl. ZP v zvezi z 81. čl. ZdavP je namreč o tem pristojno odločati sodišče po ZIZ.
ZOR člen 281, 281. ZZK člen 5, 5/3, 5, 5/3. ZIZ člen 271, 271/2, 273, 273/1, 273/1-2, 271, 271/2, 273, 273/1, 273/1-2.
začasna odredba - prepoved odtujitve - vpis v zemljiško knjigo
Učinek začasne odredbe iz 2. točke 1. odst. 273. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, je v omejitvi dolžnikove razpolagalne sposobnosti z nepremičnino, ki je predmet prepovedi. Kadar ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine, bi bilo vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti slednjega nedopustno.
Tožbeni zahtevek je zahteva stranke po določenem pravnem varstvu. Njegovo vsebino in obseg določi tožnik v tožbi z navedbo dejstev, na katera opira svoj zahtevek (1. odst. 180. čl. ZPP). Tožnika sta v tožbi navedla, da že vrsto let uporabljata parcelo, tožena stranka pa naj bi s svojim dejanjem motila njuno posest. V postopku pred sodiščem prve stopnje kljub navedbi, da je lastnica parcele, tožeča stranka svojega tožbenega zahtevka ni oblikovala na dejanski podlagi iz 42. čl. ZTLR. Zgolj dejstvo, da bi se del zahtevka glasil enako tudi v primeru uveljavljanja negatorne tožbe, ne daje sodišču pooblastila, da spor reši na drugi dejanski (in pravni) podlagi, kot uveljavlja stranka sama (1. odst. 2. čl. ZPP).
V postopku za delitev stvari in skupnega premoženja se upošteva stanje in vrednost premoženja ob njegovi delitvi, saj je predmet delitve lahko le tisto oziroma toliko vredno premoženje, kot je ob delitvi. To pa pomeni, da vprašanje bodoče spremembe namembnosti nepremičnine, ki je predmet delitve, ne more biti vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločba sodišča (1. odst. 8. čl. ZNP). Zato ni podlage za prekinitev postopka po določilu 1. tč. 1. odst. 206. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP.
razveza zakonske zveze - višina preživnine - določitev preživnine za otroka
1.Glede razveze je po določbi 65. člena ZZZDR odločilno le vprašanje, ali je zakonska zveza tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti (tj. da je nevzdržna). V takšnem primeru sodišče zakonsko zvezo razveže ne glede na odgovornost za nevzdržnost in ne glede na to ali je zakonska zveza navzdržna le za enega od obeh zakoncev. 2.Preživnina za otroke se v zakonskih sporih praviloma določa od dneva vložitve tožbe. 3.Odmera preživnine za sedemletnega otroka: -možnosti staršev: mati - 79.000,00 SIT; oče - 83.000,00 SIT, -potrebe otroka: 45.000,00 SIT; otroški dodatek: 7.000,00 SIT, -preživnina: 20.000,00 SIT.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 70, 72, 72/2, 70, 72, 72/2.
izvršba - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika
Smiselna uporaba 2. odstavka 72. člena ZPP v postopku izvršbe pomeni, da je časovni mejnik za vložitev zahteve za sodnikovo izločitev v izvršilnem postopku bodisi konec naroka za obravnavanje dolžnikovega ugovora, če pa tega ni bilo pa izdaja odločbe o dolžnikovem ugovoru. Ker je v konkretni zadevi sodišče prve stopnje izdalo sklep o zavarovanju in na naroku opravilo rubež dolžnikove nepremičnine (244. člen v zvezi z 211. členom ZIZ), ni pa še odločalo o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o zavarovanju. Nepravilna je zato ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da je bilo na naroku za rubež nepremičnine zaključeno obravnavanje.
pravdni stroški - pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo
Ker sta toženca s svojim ravnanjem (preprečitev izvrševanja pravice do posesti voženj) dela povod za tožbo, morata kljub pripoznavi TZ v odgovoru na tožbo tožnikom povrniti njihove pravdne stroške.
sodba na podlagi odpovedi - pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka - postopek v sporih majhne vrednosti
V postopku v sporih majhne vrednosti je mogoče izdati sodbo zaradi odpovedi le v primeru, če tožeča stranka ne pride na prvi narok za glavno obravnavo (ne pa tudi v primeru, ko je prišla na prvi narok, ta je bil preložen, na tega pa ni prišla).
Postopek za izdajo začasnih odredb v motenjskih pravdah je izključno predlagalen (za razliko od ureditve po prej veljavnih predpisih), z izrazito omejitvijo načela kontradiktornosti (odločanje brez zaslišanja nasprotne stranke in brez njene možnosti, da razpravlja o predlogu v remonstrativnem ugovoru oziroma ugovoru o katerem odloča isto sodišče, ki je o predlogu odločilo), z omejitvijo na odločanje oziroma izdajo le t.i. regulacijskih začasnih odredb oziroma odredb, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo, da se odvrne preteča nevarnost protipravne poškodbe, prepreči nasilje ali odvrne nenadomestljiva škoda in s pritožbo kot edinim pravnim sredstvom, vendar ne kot posebnim pravnim sredstvom, kar pomeni, da se sklep o izdaji začasne odredbe lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo (2. odstavek 363. člena ZPP).
pogodba - CENA - denarna odškodnina za negmotno škodo - razžalitev časti in dobrega imena
Ker je bila storitev s strani organizatorja potovanja zaradi ugotovljene napake aranžmaja (neklimatiziranega prostora) manjvredna, je organizator potovanja dolžan potnikoma plačati razliko cene med klimatiziranim in neklimatiziranim prostorom (znižanje cene po 869. čl. ZOR). Dopis organizatorja potovanja potniku, ki se pritoži glede kvalitete storitev potovalnega aranžmaja, pravno odškodninsko gledano ne more ostati brez posledic, če vsebuje zapise o pritožnikih, kot na primer "neprilagodljiva in nevrotična družina", "pretkani lahkomiselneži" in "malomarneži".
Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Revizija tudi ni odvisna od vrednosti stvari, ki je predmet urejanja razmerij med udeleženci.
Zakon ne predpisuje, kaj je nevarna stvar oz. dejavnost, zato mora v vsakem konkretnem primeru na to vprašanje z zapolnitvijo pravnega standarda odgovoriti sodišče. Ker izpodbijana sodba na omenjeno vprašanje ne odgovarja, nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na odgovornost tožene stranke.
ZOR člen 79, 79/1, 125, 125/1, 125/3, 79, 79/1, 125, 125/1, 125/3. ZIZ člen 272, 272.
predpogodba - ara - plačilo - sklenitev pogodbe
Zmotno je stališče pritožnika, da je prodajna predpogodba z dne 3.7.2000 po svoji vsebini že sklenjena prodajna pogodba, ker je bila skladno s 4. členom predpogodbe dogovorjena in tudi že plačana ara. Po 1. odst. 79. člena ZOR se sicer res šteje, da je pogodba sklenjena ob plačilu are, vendar le pod pogojem, če v pogodbi ni določeno kaj drugega. Iz vsebine prodajne predpogodbe pa jasno izhaja, da s plačilom are prodajna pogodba še ni sklenjena, saj sta pogodbeni stranki v 2. točki predpogodbe posebej določili rok za sklenitev prodajne pogodbe najkasneje do 10.7.2000.
zavarovalno pravo - pogodbeno pravo - obligacijsko pravo
VSL04359
ZOR člen 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4, 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4.
plačilo - neplačilo obveznosti
Zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele naslednji dan, ko zavarovanec plača prvo premijo, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Če pa je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Zavarovalnica lahko dolžnika pisno obvesti o zapadlosti premije, kar ima za posledico po samem zakonu, da zavarovalna pogodba v 30 dneh po prejemu tega obvestila preneha, če zavarovanec zapadle obveznosti ne poravna. Če pa zavarovalnica v praksi dolžniku ne pošlje priporočenega obvestila o zapadlosti premije, se jamstvo zavarovalnice nadaljuje kljub neplačani premiji, vendar pa zavarovalna pogodba po samem zakonu preneha, če premija ni plačana niti v enem letu po njeni zapadlosti.
Poziv sodišča pravnemu nasledniku pravne osebe, da prevzame prekinjen postopek, ni sodna odločba. Zato pritožba zoper takšen poziv ni dopustna in jo je treba kot nedovoljeno zavreči.
Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če pa se začne, sodišče tožbo zavrže. Tožnik, ki je že vodil postopek zoper toženo stranko, ki je kasneje prišla v stečaj, mora zato v primeru, če je bil po pravočasni prijavi terjatve napoten na pravdo, nadaljevati prekinjeni postopek, ne pa začeti novega z vložitvijo nove tožbe. V takšnem primeru se navedena nova tožba zavrže v skladu s 3. odst. 189. čl. ZPP.