skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - skupni in posebni dolgovi zakoncev - kredit - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Materialnopravno izhodišče odločanja o višini deležev na skupnem premoženju je, da gre za celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema, torej za presojo vseh njunih prispevkov iz drugega odstavka 74. člena DZ (velikost deležev ni odvisna le od razmerja sredstev, ki sta jih v skupno premoženje prispevala zakonca). Večine teh prispevkov (pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del ...) zaradi njihove nepremoženjske narave ni mogoče točno določiti, zato presoja o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju ni zgolj matematičen obračun različnih prispevkov. Matematičen izračun pa je lahko del presoje o višini deležev, kadar gre za prispevke, katerih vrednost je mogoče opredeliti v denarju (prihodki zakoncev, vložki posebnega premoženja). Vlaganje posebnega premoženja enega od zakoncev v skupno premoženje obeh zakoncev se praviloma odrazi v večjem deležu tega zakonca na skupnem premoženju kot celoti.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - umik pritožbe
Po pozivu pritožbenega sodišča udeležencema, ali glede na navedeno odločitev vztrajata pri pritožbi zoper izpodbijani sklep, sta sporočila, da pri pritožbah ne vztrajata. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sta pritožbi umaknjeni.
ZPP člen 359. DZ člen 290. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - prepoved reformatio in peius - razveljavitev prvostopenjske sodbe - Družinski zakonik (DZ) - časovna veljavnost zakona - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno kot pravno podlago za odločanje o skupnem premoženju navajalo Družinski zakonik, saj se za presojo premoženjskih razmerij med zakonci, nastalih v času v pred uveljavitvijo DZ (15. 4. 2017, uporabljati se je začel 15. 4. 2019), v skladu s splošnim načelom prepovedi veljavnosti zakona za nazaj, uporablja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je veljal v času obstoja zakonske zveze med pravdnima strankama (od. 11. 1. 2000 do 23. 9. 2011).
V predmetni zadevi je nesporno, da je med strankama pravdnega postopka bil glede nepremičnine parc. št. 1, k. o. N. sklenjen sporazum o določitvi deležev.
Po mnenju sodišča druge stopnje je tak sporazum zavezujoč, saj pravni posel med zakonci, sklenjen v obliki notarskega sporazuma, ni bil izpodbit in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi bil ničen, kar pomeni, da ta še vedno velja in sta pogodbeni (pravdni stranki) nanj vezani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00056192
ZPP člen 208, 208/1. DZ člen 240, 267.
pravdni postopek - nadaljevanje pravdnega postopka - skrbnik za poseben primer - skrbnik zapuščine - postavitev skrbnika - razrešitev - organ, pristojen za razrešitev
Izjava pritožnice, da kot skrbnica odstopa, na pravilnost izpodbijanega sklepa (s katerim je postopek nadaljevalo z 10. 12. 2021, ko je začasno skrbnico zapuščine povabilo, naj ga prevzame) ne vpliva.
V skladu z 240. členom DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vprašanje (umika) privolitve skrbnika je torej pravno pomembno, razrešitev pa skrbnik lahko doseže le pred organom, ki ga je imenoval (torej pred zapuščinskim sodiščem) in ne v tem pravdnem postopku ali pa celo samovoljno z odstopom.
določitev preživnine - potrebe mladoletnega otroka - odmera potrebnih stroškov - odvzem starševske skrbi - izvenšolske dejavnosti - plačilo računa za mobilni telefon
Bistveno je, da odmerjena preživnina omogoča zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka na daljši rok (190. člen DZ), torej, da zajema stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pogoji za izdajo začasne odredbe - največja korist otroka - odločanje o stikih z otrokom - varstvo in vzgoja - ocena ogroženosti
Stiki se v prvi vrsti izvajajo zaradi otrokove koristi, ki je, upoštevaje starost deklice, v obravnavani zadevi zlasti v tem, da deklica z obema od staršev gradi ustrezno čustveno vez. Za gradnjo le - te, če se v postopku ne izkaže, da otrokova korist narekuje drugače, so potrebni pogosti in redni stiki, čimbolj podobni običajnemu družinskemu življenju (torej ne le kratki popoldanski stiki, podobni obiskom, temveč daljši stiki z nočitvami, saj ti vključujejo večerno in jutranjo rutino, v kateri se realizira starševska skrb in posledično gradnja medsebojnih vezi).
odvzem starševske skrbi - posvojitev otroka - opustitev zaslišanja stranke - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - romska skupnost - slabe življenjske razmere - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje, poleg tega, da starši ne zmorejo zadovoljevati osnovnih materialnih pogojev za ustrezno bivanje otrok, ugotovilo tudi, da starši, od kar so jim bili otroci leta 2017 začasno odvzeti zaradi ogroženosti in nameščeni v rejniške družine, stikov z njimi, kljub spodbudam CSD, niso vzdrževali. Iz tega izhaja, da starši tudi čustvenih in psihosocialnih potreb otrok ne zadovoljujejo oziroma ne izkazujejo niti minimalnih skrbi, čustvene navezanosti in odgovornosti do otrok.
skrbništvo za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer - predlog stranke - dvom v procesno sposobnost stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kontradiktornost
Pravilno zastopanje procesno nesposobnih strank kot oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese, ni le v interesu prizadete stranke same, temveč tudi v javnem interesu in je izraz načela socialne države. Omejitev poslovne oz. pravdne sposobnosti je hud poseg v osebnostne pravice posameznika. Zato mora biti odločitev o tem sprejeta po temeljito izvedenem dokaznem postopku, v katerem so osebi zagotovljene postopkovne varovalke. Sodišče mora pretehtati, ali je glede na okoliščine primera zaradi varstva ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti in kontradiktornosti.
DZ člen 161. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9-1, 9-3, 24.
stiki otroka s staršem - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - največja korist otroka
Pri oceni, kaj je v otrokovo največjo korist, je potrebno upoštevati dejanske okoliščine vsakega posameznega primera tako, da se potem, ko so ugotovljene, vsaki pripiše težo v primerjavi z drugimi.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - ogroženost otroka - odločanje o stikih z otrokom - izvajanje stikov - uživanje alkohola
Vsak slab zgled in neprimerno obnašanje še ne pomenita nujno ogrožanja otrok. Država poseže v družinsko življenje šele, če so ogroženi mladoletni otroci.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - pogoji za izrek ukrepa - ogroženost otroka - določitev stikov - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - začasna preživnina - nujnost ukrepa
Ogroženost je podana, če je otrok utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
Vsebinski kriterij za določitev (višine) začasne preživnine ni ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje. Izkazati je torej treba verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (ne prispeva k preživljanju otroka) in da je nujno preživljanje otroka ogroženo.
začasna odredba v družinskih sporih - stiki med očetom in otrokom - sprememba stikov - izvajanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje - prosta dokazna ocena
Takò mnenje CSD kot izvedensko mnenje sta dokaza, ki ju je sodišče izvedlo v postopku odločanja o materinem predlogu za ukinitev stikov in o očetovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Ocena obeh je v pristojnosti sodišča. Ta mora biti vestna in skrbna, a je prosta (8. člen ZPP), kar pomeni, da dokaz nima vnaprej določene vrednosti.
sprememba ureditve stikov - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - obseg stikov - natančnost določitve stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - stroški prevoza
V skladu s sodno prakso je pritožbeno sodišče sledilo tudi pritožbi glede porazdelitve bremena prevozov mladoletne hčerke na stik. Dosedanja sodna praksa namreč napotuje, da je treba breme prevozov praviloma porazdeliti med oba starša, zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi ter odločilo, da oče na začetku stika prevzame hčerko na domu matere, predlagateljica pa jo ob koncu stika prevzame na domu očeta, ves čas pa se lahko glede prevozov starša medsebojno dogovarjata, enako pa tudi velja, da sta se starša dolžna zaradi koristi mladoletne A. tudi dogovarjati glede izvajanja stikov, ki niso določeni s sodno odločbo, vse z namenom, da omogočita ustrezen razvoj otrokove osebnosti, še posebej ob ugotovljenem, da sta oba starša primerna.
DZ člen 83.. ZN člen 47, 47-1.. ZPP člen 212, 286b.. ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno in posebno premoženje zakoncev - trditveno breme - materialno in procesno dokazno breme - izvensodna poravnava - pravni posli med zakoncema - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
Izhajajoč iz materialnega prava se v zakonski zvezi ustvarja skupno premoženje z delom, posebno premoženje pa je tisto, ki ga eden od zakoncev ima pred sklenitvijo zakonske zveze ali ga pridobi med zakonsko zvezo vendar z darili, dedovanjem, odškodnino ipd.
Predlagatelj je študentsko delo opravljal zgolj občasno v času poletnih počitnic, pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Šlo je za enkraten zaslužek in ni izkazano, da bo med naslednjimi počitnicami lahko zaslužil enako. Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se njegov zaslužek z delom upošteva kot delno (relativno majhno) zmanjšanje preživninske obveznosti obeh roditeljev.
DAVKI - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057171
OZ člen 190, 198, 346. ZIZ člen 270. ZPP člen 7, 212.
zahtevek za plačilo uporabnine - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delež na skupnem premoženju - uporaba skupnega premoženja - neuporaba nepremičnine - izključitev iz posesti in souporabe - neprivolitev v prikrajšanje - preprečitev uporabe nepremičnine - nerazdeljena nepremičnina - ugovor zastaranja - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - splošni petletni zastaralni rok - višina nadomestila (uporabnine) - povprečna tržna najemnina - bruto ali neto znesek - izplačilo bruto zneska - davčni odtegljaj - davčna obveznost - vezanost sodišča na pritožbeni predlog - odločanje v mejah zahtevka - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - obremenitev nepremičnine - konkretna ravnanja dolžnika
Utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine ni odvisna niti od tega, ali je nepremičnina v naravi že razdeljena. Pomembno je le, da je toženec uporabljal celoten objekt, čeprav je imel kot solastnik pravico uporabe prostorov le v mejah svojega idealnega deleža, s čimer je bil obogaten. V skladu z ustaljeno sodno prakso je nadomestilo za takšno korist (t. i. uporabnina) enako znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da se v civilnih postopkih ne odloča (več) o javnopravnih obremenitvah dohodka. Vrhovno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne ali plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. To pomeni, da ob izdaji sodbe, s katero je tožencu naloženo plačilo uporabnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Toženec v pritožbi torej pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti tudi o plačilu davka, ki je stvar davčnih organov in davčnih predpisov.
S stopnjo verjetnosti je dokazano, da je toženec pravice tožnice iz naslova skupnega premoženja poskušal omejiti oziroma onemogočiti. Ne more biti nobenega dvoma v zaključek prve stopnje, da toženec deluje v smeri obremenjevanja premoženja in je s tem izkazana tudi subjektivna nevarnost.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - skupno skrbništvo
Institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, ki varuje odrasle osebe, ki zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na njihovo zmožnost razsojanja, same ne zmorejo poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ni povezan oziroma ne predstavlja odraza pravic in obveznosti, ki v okviru starševske skrbi pripadajo staršem mladoletnega otroka in prenehajo s polnoletnostjo otroka. Zato ob presoji ureditve instituta skrbnika odrasli osebi ne pridejo v poštev določila tretjega dela DZ, ki opredeljuje obveznosti in pravice staršev in otrok, ki izhajajo iz starševske skrbi in posebnega varstva, ki se zagotavlja mladoletnim otrokom. Skupnega skrbništva večih fizičnih oseb z enakimi nalogami DZ ne dopušča.
Pritožbeno sodišče še poudarja, da sta upravičenca do preživnine mladoletna otroka, zavezanec za plačevanje preživnine pa je predlagatelj, ker sta mladoletna otroka zaupana v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Zato so pravno upoštevna dejstva o spremembi potreb upravičenca in o spremembi zmožnosti zavezanca za spremembo višine že pravnomočno določene preživnine na podlagi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ).
ZTLR člen 22, 24, 25, 26.. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - prizidek k zgradbi - nova stvar - vlaganja v tujo nepremičnino - prispevek zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna gradnja v času zakonske zveze
Z izgradnjo prizidka ter preureditvijo in priklučitvijo določenih prostorov v stari hiši k prizidku, je nastal nov in drugačen objekt. Pravdni stranki sta po medsebojnem dogovoru, s skupnim delom in sredstvi ustvarili novo stvar.
Izvedena vlaganja so privedla do stvarnopravnih posledic na celotni parceli št.1526/5 k.o. S.
Rok trajanja ukrepa odvzema otroka staršem po četrtem odstavku 174. člena DZ je vezan na dan izdaje tega ukrepa, ne pa na dan dejanskega (predhodnega in začasnega) odvzema otroka.