meteorne vode - emisije - izdaja gradbenega dovoljenja - udeležba v postopku - stranski udeleženec
S svojo obrazložitvijo, ko je navedel, da se iz zemljišča ... iztekajo meteorne vode na tožničino zemljišče, na to parcelo (...) pa meteorne vode iz zemljišča nameravane gradnje (...), je organ tožnici pripoznal, da je izkazala, da bi imela nameravana gradnja lahko vpliv na njeno nepremičnino v okviru emisij. Po citirani določbi 36. člena GZ pa se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na ukrepe za zmanjšanje emisij. Med emisije sodijo tudi meteorne vode.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
V inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč je za presojo, ali gre za kmetijsko zemljišče, relevantno le, ali je namenska raba konkretnega zemljišča določena v prostorskem aktu kot kmetijsko zemljišče, torej, ali je konkretno zemljišče glede na namen uporabe formalno opredeljeno oziroma določeno kot kmetijsko zemljišče. Kakšno je torej dejansko stanje zemljišča, ki je formalno že določeno oziroma opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, na samo opredelitev tega zemljišča kot kmetijskega v inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč ne vpliva. Dejansko stanje zemljišča v naravi, ki je opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, mora glede na določbe ZKZ ustrezati stanju oziroma opredelitvi zemljišča kot kmetijskega.
Ni pravilno stališče tožeče stranke, da uporablja kmetijsko zemljišče njegovemu stanju primerno, ker je v delu, kjer odlaga hlodovino in kjer je nasut material, neprimerno za kmetijsko uporabo in s svojo uporabo njegovega stanja ne poslabšuje. Kot že obrazloženo, je kmetijsko zemljišče uporabnik dolžan uporabljati v skladu z namenom, ki ga ščitita Ustava RS in zakon (ZKZ), torej v skladu z namensko rabo, kot jo opredeljuje prostorski akt občine, ne pa v skladu s trenutnim dejanskim stanjem zemljišča v naravi. Takšna razlaga, kot jo zagovarja tožeča stranka, nasprotuje oziroma izničuje namen citiranih določb ZKZ in je kot taka tudi v nasprotju s cilji ZKZ in posebnim varstvom, ki ga kmetijskim zemljiščem namenja Ustava RS.
društvo - registracija društva - statut društva - dopolnitev vloge - pridobitna dejavnost
Ni mogoče pritrditi, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Društvo samo način postavitve zastopnika določi v - na zboru članov društva sprejetem - temeljnem aktu društva.
Le član društva je nosilec pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v društvu. Le na osebo, ki je nosilec pravic in obveznosti člana društva, je lahko s strani drugih članov društva prenesena njihova pravica in dolžnost upravljanja društva. Povezanost pridobitne dejavnosti z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti izhajati iz temeljnega akta.
ZPNačrt člen 80. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 6, 6/7.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba materialnega prava - neto tlorisna površina objekta - nepopolno dejansko stanje
Plačilo komunalnega prispevka ni nekakšna civilna sankcija, kot bi izhajalo iz izpodbijane odločbe, zaradi nelegalne/neskladne gradnje, kar je zasledovala odločba Upravne enote Jesenice, št. 351-138/2016-3 z dne 14. 9. 2016, za odmero plačila uzurpacije in degradacije prostora, na katero se organ neupravičeno pri svojem stališču, da je gradnja novogradnja in kot taka podvržena plačilu komunalnega prispevka, kot da se na novo priključuje na komunalno opremo, opira. Relevantno dejansko stanje v obravnavani zadevi je, da je objekt že priključen na komunalno opremo kot tožnika zatrjujeta, za kolikšno neto tlorisno površino objekta je bil že plačan in nato ugotavljanje razlike neto tlorisne površine, za katero obveznost še obstaja. Na ta dejanski podatek pa nato, v skladu s podzakonskimi akti, komunalni prispevek odmeriti.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - obrazložitev odločbe - obresti
V postopku je ostalo nerazčiščeno, ali je tožena stranka v izpodbijanem aktu imela objektivno in upravičeno podlago za razlikovanje med obrestno mero, za katero se je v devetdesetih letih Republika Slovenija zavezala, da bo vračala prvotne vloge (in obresti), in obrestno mero, po kateri je izračunala vračilo stare devizne vloge tožeče stranke v izpodbijanem aktu, ki temelji na ZNISESČP iz leta 2015.
Šele, ko bo tožena stranka podala dejanske razloge za različno obravnavanje varčevalcev v smislu objektivne in upravičene podlage morebiti tudi z vidika ekonomske in socialne (proračunske) politike, bo sodišče v upravnem sporu lahko presodilo, ali je to razlikovanje v skladu z s prepovedjo diskriminacije kot splošnim pravnim načelom iz Ustave in EKČP.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/5, 76, 76/2, 77. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - vnaprejšnja dokazna ocena - kontradiktornost postopka - kršitev pravil postopka - dokazno sredstvo
Ko stranka predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je davčni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Navedeno pomeni, da davčni organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo (vnaprejšnja dokazna ocena).
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 197, 199, 211, 211/5.
razlastitev - ustanovitev služnosti v javno korist - ponudba za odkup nepremičnin - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Vprašanje v obravnavani zadevi je, ali mora biti tudi ponudba zaradi ustanovitve služnosti v javno korist, priložena zahtevi, izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2. Po mnenju sodišča da. Deveti odstavek 211. člena ZUreP-2, ki ureja služnosti v javno korist določa, da če ni v tem členu določeno drugače, se glede drugih vprašanj, ki niso posebej urejena, uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi. Ob navedeni zakonski ureditvi je treba odgovoriti na vprašanje, ali je v zvezi s ponudbo za razlastitev, ki določa, da mora biti izdelana v skladu s 197. členom ZUreP-2, in ponudbo za ustanovitev služnosti v javno korist določeno drugače, ali pa ponudba za ustanovitev služnosti v javno korist ni samostojno in celovito urejena in se zanjo uporabljajo določbe o razlastitvi.
status civilnega invalida vojne - revizija postopka - zavrženje vloge
Iz vloge tožnice nedvomno izhaja, da je z njo zahtevala revizijo upravnega postopka iz leta 1979. Niti ZUP niti v času odločanja veljavni ZVojI pa izrednega pravnega sredstva revizije v postopku odločanja o pravicah vojnih invalidov ne predvidevata, zato je tožena stranka tožničino vlogo utemeljeno zavrgla.
razrešitev člana - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev upravnega akta
Izpodbijani sklep Vlade je javnopravni, enostranski in posamični akt, ki je po svoji naravi oblastveni akt. Pri sprejetju izpodbijanega sklepa je Vlada izvrševala svoje zakonsko pooblastilo in gre pri sprejemanju navedene odločitve za izvrševanje upravne funkcije. Imenovanje in razrešitev članov Sveta FIHO ni ustavna pristojnost Vlade, temveč gre za pristojnost, ki jo je določil ZLPLS. V tem primeru Vlada s sprejetjem konkretnega in posamičnega akta (izpodbijanega sklepa o razrešitvi tožnika) izvršuje zakonsko določbo 10. člena ZLPLS, ki jo je dolžna izvrševati v skladu z ustanovitvenim aktom (OdFIHO), ki po presoji sodišča pomeni izvrševanje upravne funkcije.
inšpektor - sklep o dovolitvi izvršbe - gradbeni inšpektor - prepoved opravljanja dejavnosti - lastnik - posestnik
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje. Zato so tožbene navedbe, da tožnik ne uporablja obravnavanega gostinskega obrata, neutemeljene. Prav tako navedbe, da je dovoljeno inšpekcijsko odločbo izdati le posestniku in nikakor ne lastniku nepremičnine, ki nima posesti in ne more vplivati na uporabo gostinskega obrata.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pomanjkljiva tožba - zavrženje tožbe
Rok za dopolnitev tožbe skladno z izrekom navedenega sklepa se je upoštevaje Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 31. 1. 2021, in Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ki je veljal do 31. 1. 2021, iztekel v torek, 2. 3. 2021. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka do izteka roka, niti kasneje ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, niti ni predložila prevoda tožbe v slovenski jezik, prav tako tožbe ni dopolnila z manjkajočimi sestavinami.
Datumske določitve Uredbe o shemah ne gre razlagati na način, da morajo biti zelenjadnice prisotne na površinah ves čas tako določenega obdobja, pač pa da morajo biti prisotne med dvema časovnima mejnikoma.
mednarodna zaščita - malo verjetne in neprepričljive izjave - informacije o izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Nosilno stališče tožene stranke o mali verjetnosti tožnikovih izjav ne temelji na ugotovitvi, da si je na tretjem osebnem razgovoru pomagal z zapiski, čemur tožena stranka ni nasprotovala, ampak na presoji vseh tožnikovih individualnih okoliščin, ki izvirajo iz vsebine njegovih izjav, predloženih listinskih dokazov in relevantnih informacij o izvorni državi. Dokazna ocena tožene stranke glede verjetnosti tožnikovih izjav v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države je po presoji sodišča vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Ob upoštevanju s tem povezanih obširnih pojasnil v izpodbijani odločbi, pa s posplošenimi tožbenimi očitki ni omajana niti njena vsebinska prepričljivost. Po presoji sodišča je tudi dokazna ocena proučenih informacij o stanju v izvorni državi v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.
Tožnica ni priglasila svoje udeležbe v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljena. S tem je opustila postopkovne možnosti, ki jih ima po ZUP, in zato izgubila pravico do sodnega varstva v upravnem sporu, zato se sodišče posledično ni opredeljevalo do tožničinih navedb, ki se nanašajo na vsebino izpodbijanega gradbenega dovoljenja, glede neugodnih vplivov gradnje na nepremičnine tožnice.
odmera davka v posebnih primerih - razpolaganje s sredstvi za privatno potrošnjo - prijava premoženja - tožbena novota
Ni sporno, da je bilo na podlagi podatkov, pridobljenih uradoma in na podlagi prijave premoženja, ki jo je dal tožnik, ugotovljeno, da je tožnik v inšpiciranem obdobju razpolagal s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki so precej presegli napovedane dohodke. Zato je davčni organ utemeljeno začel postopek odmere davka po citiranem petem odstavku 68. člena ZDavP-2.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pristop k dolgu - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - aktivnost stranke v postopku - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki med strankama ni sporno, je razvidno, da so bila sredstva s predmetnih deviznih vlog prenesena na JPR zapustnika. Zato po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne gre za staro neizplačano devizno vlogo v smislu drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v izpodbijanem aktu ni ugotavljala volje oziroma ravnanja tožnika oziroma zapustnika pri prenosu sredstev na JPR. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
Za odločitev je nepomembno tudi, ali je tožnik prenesena sredstva na JPR v privatizaciji uspel unovčiti ali ne. Po presoji sodišča FBiH s prenosom deviznih sredstev na privatizacijski račun ni le pristopila k dolgu, zaradi česar naj bi bila tožena stranka po OZ zavezana k plačilu svoje obveznosti. Pogodba o pristopu k dolgu (ali o prevzemu dolga) je sklenjena med dvema osebama, od katerih je ena dolžnik. Taka pogodba pa v obravnavani zadevi ni bila sklenjena.
Med strankama ni sporno, da je zapustnik prenesel vsa sredstva s predmetnih deviznih vlog na svoj JPR in da je tožena stranka to ugotovila na podlagi listin, ki jih je predložil tožnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za postopanje v skrajšanem postopku iz 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj je tožena stranka vsa pravno odločilna dejstva lahko ugotovila na podlagi navedb tožnika in dokazil, ki jih je predložil.
Z zakonom ni uvedena odgovornost za poplačilo terjatev do Banke, ki so prenehale zaradi prenosa na JPR, zaradi česar ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bila tožniku z zakonom odvzeta pravica do izplačila.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - rubež - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Ker je predmet izvršbe lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe, je davčni organ utemeljeno izdal sklep o davčni izvršbi. Res so bili pred tem že izdani sklepi o davčni izvršbi za izterjavo predmetnega dolga na tožnikova denarna sredstva pri A. d.d., a je banka postopek ustavila zaradi prekinitve pogodbe o vodenju transakcijskega računa s tožnikom.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17, 17/5. DZ člen 162. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21/1, 21/1-1, 21/1-2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba odvetniške tarife - meritorna odločitev
Sklep o začasni odredbi glede začasnega varstva koristi otroka po določbah 162. člena DZ po presoji sodišča ni procesni sklep, s katerim bi sodišče odločalo o procesnih dejanjih v postopku, temveč meritorni sklep. S tem sklepom sodišče sicer začasno, vendar vsebinsko (meritorno) začasno uredi sporno materialnopravno razmerje, tj. začasno odloči o varstvu koristi otroka (v obravnavanem primeru o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini za mladoletno deklico). Tako sodišče šele po vsebinski presoji predlogu za izdajo začasne regulacijske odredbe bodisi ugodi bodisi ga zavrne, odvisno od tega, ali je verjetno izkazano, da je to potrebno za varstvo koristi otroka (162. člen DZ).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZNISESČP člen 7, 7/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 46.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - ponovna vložitev tožbe - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Sodišče se sicer strinja, da z zavrnitvijo zahteve za verifikacijo tožeča stranka ni pridobila nobene pravice ali pravne koristi. Vendar pa mora v takih primerih vlagatelj izkazati, da sta se relevantno dejansko stanje ali ustrezna pravna podlaga spremenila. Tega pa tožeča stranka tudi po presoji sodišča ni izkazala. Glede na navedeno je zato tudi po presoji sodišča tožena stranka mogla zahtevo tožeče stranke zavreči.
Zatrjevanje, da je do spremembe pravne podlage prišlo, ker je tožena stranka začela s pozivi upravičencem, naj pojasnijo pravno ali dejansko podlago svojih zahtevkov, čeprav bi po mnenju tožeče stranke moral biti postopek zgolj formalne narave, tako nedvomno ne predstavlja sprememb pravne podlage, ki bi omogočala tožeči stranki ponovno obravnavanje njene vloge. Če pa tožeča stranka meni, da je tožena stranka v prvem postopku ravnala v nasprotju z ZNISESČP, pa bi to kvečjemu pomenilo napačno uporabo materialnega prava, slednje pa bi morala tožeča stranka uveljavljati v upravnem sporu zoper prvo zavrnilno odločbo.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - odvzem živali - pes - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - neizkazanost nastanka težko popravljive škode - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Tožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanek težko popravljive škode utemeljevala z navedbami, da odvzem psa in njegova oddaja novemu lastniku predstavljata nepovratno dejanje, ki ga tudi v primeru, da tožnica s tožbo uspe, ni mogoče odpraviti in nadomestiti, zato bi ji z izvršitvijo odločbe nastala nepopravljiva škoda. Prav tako jo je tožnica utemeljevala s podatkom, da škode lastniku živali ni mogoče nikoli povrniti v celoti, še zlasti ne v primerih, ko obstaja pristna čustvena navezanost med živaljo in človekom, kot v njenem primeru, saj je na psa zelo navezana in bi ji njegova oddaja drugemu lastniku povračila nepopravljivo trpljenje in z njim povezano nematerialno škodo.
Po presoji sodišča tožničine navedbe, s katerimi utemeljuje težko popravljivo škodo, ki ji je nastala z odvzemom psa in ji bo nadalje nastala z njegovo oddajo novemu lastniku, ne predstavljajo „nepovratnega dejanja“, ki bi utemeljevalo obstoj težko popravljive škode, niti te škode ni mogoče utemeljiti s čustveno navezanostjo na odvzetega psa. V slednjo sodišče ne dvomi, vendar ta navezanost ne more predstavljati (absolutne) ovire za poseg v odnos med človekom in živaljo, predvsem v primerih, ko gre za zaščito pravic živali.