ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - izguba delovne zmožnosti
Tožnik z odločbo, s katero mu je priznana II. kategorija invalidnosti, ne more izkazati trajne popolne izgube delovne zmožnosti.
mednarodna zaščita - status begunca - utemeljen strah pred preganjanjem - verodostojnost - subsidiarna zaščita
Mednarodna zaščita v RS pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite. Toženka je utemeljeno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca. Pravilno je namreč ugotovila, da tožnik ni imel utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripisanega političnega prepričanja, saj iz zbranih informacij izhaja, da je prisilno novačenje prej izjema kot pravilo. Pravilno pa je ugotovila tudi, da bi imel tožnik ob vrnitvi v izvorno državo kot mladoletnik brez živečih staršev težave pri zagotavljanju najosnovnejših življenjskih potreb in bi bil tudi lahka tarča spolnih zlorab, trgovine z ljudmi, fizičnega nasilja, dela v nehumanih in nevarnih razmerah ipd., ter mu glede na navedeno priznala status subsidiarne oblike zaščite.
Za oceno verodostojnosti ni bilo odločilno oziroma bistvenega pomena (zgolj) to, da tožnik ni podal prošnje takoj, ko je bilo to mogoče; vendar pa je čas, ko je zaprosil za mednarodno zaščito, ob vsoti vseh ostalih okoliščinah tudi (lahko) eden od dejavnikov, ki vpliva na tožnikovo verodostojnost, čeprav ne bistveni.
O zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je bilo dokončno odločeno z odločbo organa druge stopnje. Tožeča stranka pa zoper dokončno odločitev o stroških pritožbenega postopka ni sprožila upravnega spora, zato je odločitev organa druge stopnje v tem delu postala pravnomočna. Upravni organ je zato pravilno zavrgel ponovni zahtevek tožeče stranke za odločanje o stroških pritožbenega postopka.
brezplačna pravna pomoč - datum izdaje odločbe o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna pomota
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za BPP 24. 12. 2012, v popisu spisa pa je navedeno, da je bila odločba izdana 3. 7. 2013. Pri drugem od navedenih zapisov datuma gre zato po presoji sodišča za očitno pomoto. Ta pomota v ničemer ne vpliva na voljo upravnega organa, kot je izražena v izreku izpodbijane odločbe, zato sodišče meni, da ni razloga, da je ne bi bilo mogoče obravnavati v smislu pomote iz prvega odstavka 223. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - pogoji za razrešitev - škodljivo opravljanje dolžnosti odvetnika
Postavljenemu odvetniku ni mogoče očitati, da je tožnika škodljivo zastopal, ker se je odpovedal pravici do pritožbe zoper zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje.
V obrazložitvi izpodbijane odločitve organ le navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje prostorskega pogoja javnega razpisa iz 11. člena pravilnika, ki določa standarde in normative za opremo prostorov. Takšna obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je pomanjkljiva in je ni mogoče preizkusiti, saj ne navaja razlogov, ki so privedli do take odločitve.
varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse - prekrškovni postopek
Če tržni inšpektor ali drug pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso ali je tik pred tem, da jo uporabi, podjetju z odločbo prepove uporabo take prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov ne glede na obliko krivde podjetja. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakorkoli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih predmetov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, in sicer glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti.
Ne drži stališče, da če so bili določeni artikli obravnavani že v prekrškovnem postopku in je pristojni organ izdal odločbo o prekršku, potem ti artikli ne morejo biti zajeti še v upravni inšpekcijski odločbi. Prekrškovni in upravni postopek sta ločena postopka, prekrškovni je povezan z izrekanjem sankcije, pri upravnem pa gre za izdajo odločbe o prepovedi oglaševanja. Zato je napačno tudi stališče tožeče stranke, da jo želi prvostopenjski organ dvakrat kaznovati.
Ne gre za enačenje prodajne akcije in razprodaje, saj je v odločbi jasno navedeno, da ni dopustno, da je tožeča stranka določene izdelke znižala v preteklih obdobjih (pri čemer ni rečeno, da so bila to obdobja razprodaj) in je potem tako znižane izdelke prikazovala kot znižane tudi v obravnavanih dveh obdobjih.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki od parcelne meje
Objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji.
brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
To, da določbe ZBPP ne vsebujejo izrecne zahteve, da mora imeti stranka tudi pri odločanju po VII. in X. poglavju ZBPP pravico do izjave v postopku, še ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP izključena. V obravnavani zadevi je nespoštovanje določbe prvega odstavka 9. člena oziroma prvega odstavka 138. člena ZUP imelo vpliv na zakonitost odločitve, kajti med strankama je ostala sporna višina tožničine pokojnine. Poleg tega je zaradi takšnega postopanja toženke tožnica izgubila možnost predlagati dogovor o načinu vračila prejete pomoči (četrti odstavek 43. člena ZBPP) pred izdajo upravne odločbe prisilne narave.
Po ustaljeni upravno sodni praksi je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje investitor objekta, če pa ta ni znan, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja.
davek od premoženja - davčna olajšava - znižanje davčne osnove - imetnik stanovanjske pravice - pravni nasledniki imetnika stanovanjske pravice
Ureditev davčne ugodnosti v ZDO temelji na konceptu stanovanjske pravice, kot je bil sprejemljiv v takratni družbenopravni ureditvi, ki je izrazito ščitila imetnika stanovanjske pravice. Zato je razumljiva odločitev zakonodajalca za priznanje znižanja davčne osnove za stanovanje, v katerem biva imetnik stanovanjske pravice. Navedene ugodnosti pa ni mogoče širiti tudi na sedanje najemnike, ki so nasledili umrlega imetnika stanovanjske pravice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - načelo zaslišanja stranke
Toženka v upravnem postopku tožniku ni dala možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjavil o ključni sporni okoliščini glede prejemanja rednih mesečnih prihodkov, na katero je oprla svojo odločitev, kar je v nasprotju z načelom zaslišanja stranke.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - podrejanje pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - pogojna obsodba
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik v RS spoznan za krivega storitve več kaznivih dejanj, je toženka pravilno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se (tudi v bodoče) ne bo podrejal pravnemu redu RS. Da je bila tožniku s sodbo izrečena pogojna obsodba, ki ni kazen, temveč opozorilna sankcija, ne pomeni, da odločitev ni pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V tožbi, vloženi v upravnem sporu tožeča stranka ne navaja nobenih okoliščin oziroma dokazov, s katerimi bi izkazala, da bi z njimi lahko ovrgla zaključek socialnega sodišča, sprejet na podlagi izvedenskega mnenja, da pri tožniku ni pogojev za razvrstitev v prvo kategorijo invalidnosti. Glede na to se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da tožeča stranka ni izkazala verjetnih izgledov za uspeh, ki morajo biti v skladu s 24. členom ZBPP podani, da je mogoče odobriti prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - uporaba določb ZUP - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). V skladu z ZUP je treba strankam zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njihovo korist, do predlaganja dokazov. Po ugotovitvah sodišča pa so bile navedene postopkovne določbe ZUP v obravnavanem primeru kršene, te kršitve pa predstavljajo bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - naturalizacija - zagotovljena sredstva za preživljanje - dolžnost preživljanja - redno šolanje - dokazna ocena
Eden od pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki prosi za naturalizacijo, je tudi to, da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost. Dokazna ocena, ki jo je v tem pogledu napravila toženka, je napačna. Tožnica je predložila potrdilo o vpisu v tretji letnik srednjega poklicnega izobraževanja in hkrati tudi letni spričevali za prvi in za drugi letnik srednje šole, zato ni nobenega razloga, da bi lahko toženka dvomila v to, da se tožnica redno šola. Po drugi strani je tožničin brat polnoleten, kar pomeni, da ga njen oče ni dolžan več preživljati, razen če bi se redno šolal, kar pa v postopku ni bilo dokazano. Pri tem ima tožnica prav, ko navaja, da ne obstaja domneva o obstoju dolžnosti preživljanja po polnoletnosti, če se ne dokaže drugače.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti, saj bi bile kakršnekoli vloge prosilca v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu Republike Slovenije
Dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.