brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil, tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa BPP, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza.
ZUP člen 67, 67/2, 140, 140/2. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 14, 14/3.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - predčasna izvolitev v naziv - predložitev dokazov - zavrženje vloge
Toženka tožnikove vloge ne bi smela zavreči v smislu drugega odstavka 67. člena ZUP. Stranka mora namreč za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če tega sama ne stori, zahteva to od nje uradna oseba. Tudi če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči vloge kot nepopolne, temveč mora postopek nadaljevati.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zamolčanje podatkov - načelo zaslišanja stranke
Toženka je svojo odločitev oprla na podatek, ki ga je pridobila od Klirinško depotne družbe d.d., in je bil drugačen od tožnikovih navedb v vlogi. Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s tem podatkom seznanila tudi tožnika in mu omogočila, da se o njem izjavi. To pomeni, da je bistveno kršila določbe postopka.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - sposobnost sodelovati v postopku - mnenje izvedenca
Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječim na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupni ali določenemu političnemu prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more ali zaradi kakega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja izven države, kjer je imela občasno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo.
Glede na mnenje izvedenca, iz katerega izhaja, da tožnik ne potrebuje psihiatrične terapije, da lahko brez problemov sodeluje v postopku za mednarodno zaščito in v osebnem razgovoru, da lahko daje konsistentne izjave in zato ne potrebuje nobene terapije ter da o preteklih dogodkih lahko govori na realen in ustrezen način, če to želi, ni mogoče slediti tožbenemu ugovoru, da je toženka nepravilno zaključila, da so tožnikove navedbe nekonsistentne.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za priznanje statusa vojnega veterana
Tožena stranka je pravilno ugotovila dejansko stanje in na tej podlagi pravilno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana. Ob upoštevanju odločbe Ministrstva za obrambo in ob nespornem dejstvu, da tožnik z navedenim ministrstvom ni bil v pogodbenem razmerju, namreč ni imela podlage za ugotovitev, da je bil tožnik v pravno relevantnem obdobju delavec Ministrstva za obrambo. Prav zato je v skladu z 2.a členom ZVV organ prve stopnje preveril tudi, ali sodi tožnik med osebe, ki po 7. alinei 2. člena ZVV sicer ne izpolnjujejo pogojev, so pa vojni veterani po drugem odstavku 2.a člena ZVV, ker so po odločitvi organizatorja maneverske strukture narodne zaščite izvajale obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. Ker po tretjem odstavku 2.a člena ZVV šteje za organizatorja maneverske strukture oseba, ki opravlja funkcijo republiškega sekretarja za obrambo, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je zavrnil izvajanje preostalih dokazov, saj tožnik, ki sploh ni zatrjeval, da je deloval po odločitvi sekretarja za obrambo, z njimi tega dejstva ni dokazoval. Po oceni sodišča je namreč zmotno stališče tožnika, ki meni, da se lahko šteje za organizatorja maneverske strukture narodne zaščite tudi oseba, ki je opravljala dolžnosti republiškega podsekretarja za obrambo.
rudarska pravica - podaljšanje veljavnosti rudarske pravice - vloga za podaljšanje - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Po presoji sodišča razlogi izpodbijane odločbe ne zadoščajo za preizkus njene zakonitosti. V preambuli izpodbijanega sklepa zgolj navedba 67. člena ZUP, ki je ponovljen tudi v obrazložitvi, brez razlogovanja določb ZRud-1, ki določajo v 50. členu pogoje za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice, med katerimi je tudi navedba o ustreznih dokazilih, s katerimi je dokazan obstoj mineralne surovine znotraj pridobivalnega prostora, ne zadošča za ugotovitve o zakonski utemeljenosti odločitve upravnega organa.
ZGO-1 člen 3, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 11, 11-2, 11-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - mejni zid
Tožeča stranka je na parcelni meji in deloma na zemljišču v lasti Mestne občine Nova Gorica zgradila mejni zid, ne da bi si pred tem pridobila gradbeno dovoljenje. Gradbeni inšpektor ji je zato utemeljeno izrekel ukrepe po 152. členu ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - zavrženje zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja - odstranitev objekta
Tožnica ne izpodbija dejstva, da je bila njena zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavržena, in ne navaja niti, da je bila odločba o ugotovljeni neskladni gradnji z dne 26. 11. 2011 odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Zato ji je inšpektor utemeljeno izrekel ukrep odstranitve objekta na podlagi drugega odstavka 153. člena ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
8. člen ZBPP res določno navaja, kdaj se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, to je v treh izrecno navedenih primerih. To pa še ne pomeni, da se tudi v ostalih kazenskih zadevah, ne bi moglo presojati verjetnostnega izgleda za uspeh po določbi 24. člena ZBPP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka ni postopala po določbah ZUP in ugotovljenega neskladja med tožnikovo navedbo in svojimi ugotovitvami glede lastništva nepremičnin ni presojala tako, kot ji to nalagajo določbe ZUP. Iz navedenega razloga je ostala v tej zadevi sporna odločilna okoliščina, na katero se opira izpodbijana odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost prosilca - obdolženec
Tožena stranka je v 10. in 11. točki obrazložitve svoje odločitve pravilno presojala osebnost tožnice, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki ne kažejo na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela tožnica v kazenskem postopku strokovno obrambo z zagovornikom ter upoštevala tudi, da je tožnica ugovor zoper obtožnico že podala s pomočjo odvetnika dodeljenega v postopku dodelitve BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine
Za dodelitev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi pogoj, ki se veže na premoženje prosilca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - možnost izvensodne rešitve spora - postopek pri zavarovalnici
Tožena stranka mora upoštevati določbo četrtega odstavka 1. člena ZBPP, ki pogojuje izvensodno reševanje spornih razmerij z ustreznimi pogoji po zakonu (kot npr. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah), zato zgolj sklicevanje na dopis zavarovalnice, ki v odklonitvi odškodninskega zahtevka za škodni dogodek navaja možnost vložitve pritožbe na njihovo pritožbeno komisijo, ne zadostuje za preizkus pravilnosti odločitve.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožnik uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka, zato sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 271/2012 z dne 21. 11. 2012 zavzelo stališče, da v primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, in torej o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi ni bilo dokončno odločeno, nastane za tožnika enak pravni položaj, kot je določen v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Ta določa, da se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani pravni akt odpravilo, ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
Izpodbijana odločba je bila izdana 26. 9. 2012, zato je sklicevanje tožnikov na kasneje sprejeto Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje neutemeljeno. Iz enakih razlogov na odločitev sodišča ne vpliva dejstvo, da so tožniki po izdaji prvostopenjske odločbe za del ograje pridobili gradbeno dovoljenje. Vsekakor pa je navedeno lahko razlog za ustavitev izvršbe, ki so jo po navedbah v tožbi tožniki tudi predlagali, pristojni organ pa bo moral o njihovem predlogu odločiti v skladu s spremenjenim dejanskim in pravnim stanjem.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop iz električnega omrežja
Po tretjem odstavku 158. člena ZGO-1 se v primeru gradnje, za katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, pa je ta že priključena na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture, z odločbo naloži upravljavcu te infrastrukture, da izvrši odklop. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožničine navedbe o nujnosti priklopa objekta na električno omrežje, ker s soprogom v njem občasno prebivata. Z inšpekcijsko odločbo ji je bilo namreč že leta 2009 odrejeno, da mora objekt, ki je nelegalna gradnja, odstraniti v 12 mesecih in vzpostaviti prejšnje stanje, hkrati pa je bila s 3. točko izreka prepovedana tudi njegova uporaba. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je ta odločba postala pravnomočna že 7. 5. 2009, čemur tožnica v tožbi ne ugovarja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Med strankama je sporna vrednost nepremičnine, glede katere se je tožena stranka uprla na podatke GURS. Tožnik namreč meni, da je vrednost previsoka, kar dokazuje tudi do sedaj neuspešna prodaja tega zemljišča. Gre za ugovor, ki ga sodišče ne more upoštevati. Tožnik drugačne vrednosti zemljišč ni izkazal, podatek da gre za do sedaj neuspešno prodajo, pa v tem upravnem sporu ni relevanten.
Investitor, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je tega dolžan sanirati, ne glede na to, ali je gradil na svojih zemljiščih ali zemljiščih v lasti tretjih oseb. Ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne iz listin v upravnem spisu pa ne izhaja, da bi inšpekcijski organ ugotavljal, ali je tožnik investitor v smislu opredelitve investitorja iz 4.1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, niti, ali je bil investitor obravnavane gradnje v času izdaje izpodbijane odločbe. Med strankami namreč ni sporno, da gre za gradnjo na dveh nepremičninah v lasti prizadete stranke, tožnik pa je izjavil tudi, da gradi na podlagi „pogodbe“. Kakšna naj bi bila ta pogodba, iz zapisnika o zaslišanju ne izhaja, inšpekcijski organ je ni pridobil, o njeni vsebini tudi prizadete stranke ni vprašal.