brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Med strankama je sporna vrednost nepremičnine, glede katere se je tožena stranka uprla na podatke GURS. Tožnik namreč meni, da je vrednost previsoka, kar dokazuje tudi do sedaj neuspešna prodaja tega zemljišča. Gre za ugovor, ki ga sodišče ne more upoštevati. Tožnik drugačne vrednosti zemljišč ni izkazal, podatek da gre za do sedaj neuspešno prodajo, pa v tem upravnem sporu ni relevanten.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - možnost izvensodne rešitve spora - postopek pri zavarovalnici
Tožena stranka mora upoštevati določbo četrtega odstavka 1. člena ZBPP, ki pogojuje izvensodno reševanje spornih razmerij z ustreznimi pogoji po zakonu (kot npr. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah), zato zgolj sklicevanje na dopis zavarovalnice, ki v odklonitvi odškodninskega zahtevka za škodni dogodek navaja možnost vložitve pritožbe na njihovo pritožbeno komisijo, ne zadostuje za preizkus pravilnosti odločitve.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka ni postopala po določbah ZUP in ugotovljenega neskladja med tožnikovo navedbo in svojimi ugotovitvami glede lastništva nepremičnin ni presojala tako, kot ji to nalagajo določbe ZUP. Iz navedenega razloga je ostala v tej zadevi sporna odločilna okoliščina, na katero se opira izpodbijana odločitev.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja - sklenitev sodne poravnave
Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je bilo tožnikovo finančno stanje spremenjeno v obdobju med 1. 3. 2010 in 28. 2. 2011, torej po uveljavitvi ZBPP-B, o vračilu prejete BPP zaradi te spremembe finančnega oz. premoženjskega stanja ni mogoče odločati na podlagi določbe, ki v času obravnavane spremembe ni več veljala.
Med strankama ni sporno, da je bil postopek, za katerega je bila dana BPP, končan s sodno poravnavo, zato sodišče pripominja še, da bi bila odločitev organa za BPP napačna, tudi če bi temeljila na veljavnih določbah 49. člena ZBPP. Vračilo sredstev iz naslova BPP v primeru izvensodne ali sodne poravnave namreč ureja 48. člen ZBPP, ki pa ga izpodbijana odločba sploh ne omenja, niti ne ugotavlja dejstev, pomembnih za odločanje na njegovi podlagi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - montažni objekt
Montažnost konstrukcijskih elementov stanovanjskega objekta ni eden izmed kriterijev za presojo, ali objekt potrebuje gradbeno dovoljenje ali ne. Morebitna možnost prestavitve objekta, ki naj bi jo gradnja z montažnimi elementi omogočala, namreč ne pomeni, da ne gre za objekt, kot ga opredeljuje 1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1, tj. da ta objekt ni s tlemi povezana stavba.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je tožnici utemeljeno naložila v plačilo stroške izvršbe inšpekcijskega ukrepa, vendar pa niti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in niti v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa niso navedene okoliščine, na podlagi katerih je gradbeni inšpektor tožnici določil 8 dnevni rok, v katerem jih je dolžna poravnati, zato v tem delu odločitve ni mogoče preizkusiti.
državni funkcionar - državni tožilec - plačni razred - uvrstitev v plačni razred
Tožnica je bila v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZSPJS-L pravilno uvrščena v 50. plačni razred. V navedeni plačni razred je bila uvrščena na zakonski podlagi in ne po prosti presoji tožene stranke.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč pomeni le procesno odločitev, ki je v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba, ki je urejala odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, je tuji pravni vir v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen, ki se upošteva pri presoji, ali je imel upravičenec po tujem pravu pravico do odškodnine.
Tožnik sicer v tožbi ne zatrjuje izrecno katere človekove pravic in temeljne svoboščine so mu bile kršene, vendar pa je sodišče sprejelo pristojnost, ker tožnik nima drugega sodnega varstva, izpodbijane sklepe pa so sprejeli organi tožene stranke kot nosilke javnih pooblastil. Glede na to so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklepa z dne 5. 7. 2010, tožbo je vložil na (nepristojno) sodišče 20. 5. 2012. Čeprav tožnik v tožbi ne zatrjuje izrecno kršitve človekovih pravic in svoboščin, ga upravno sodišče po ugotovitvi, da mu je potrebno zagotoviti subsidiarno upravno sodno varstvo v upravnem sporu, ni pozivalo na dopolnitev (v smeri zatrjenega kršenja pravic), saj je očitno, da bi bila tožba tudi v primeru vložitve na podlagi 4. člena ZUS-1 prepozna.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
Pogodbeno določilo o pavšalni odškodnini je v nasprotju z zakonsko določbo, ki daje potrošniku pravico, da v določenem času po prejemu blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razlogov.
javni razpis - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - vročitev poziva za dopolnitev vloge - sprememba naslova za vročanje
Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožeča stranka v vlogi, s katero se je prijavila na javni razpis, napisala svoj naslov, spremembe naslova pa tako kot določa 96. člen ZUP ni sporočila organu, ki je vodil postopek. Zato se ne more uspešno sklicevati na to, da je na Pošti Slovenije oddala naročilo za preusmeritev pošiljk.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme do dostopa - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki
Za podatke, ki jih zbira, obdeluje in z njimi razpolaga Statistični urad RS, je že zakonodajalec določil, da ne predstavljajo informacije javnega značaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti ob presoji prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postavitev zagovornika v kazenskem postopku, kadar zakon ne zahteva obvezne obrambe, je, ali interesi pravičnosti zahtevajo, da se prosilcu, ki je obdolženec v kazenskem postopku, omogoči obramba z zagovornikom in torej odobri brezplačna pravna pomoč. Za odgovor na to vprašanje pa je sodna praksa postavila kriterije, kot so: osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine za odgovor na vprašanje, ali so okoliščine v konkretni zadevi takšne, da terjajo postavitev zagovornika, ker bo obdolžencu le tako zagotovljen pošten postopek.
koncesija - izbira koncesionarja - dopolnitev vloge - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - vročitev pravni osebi - vročitev po elektronski poti - rok za dopolnitev vloge
Tožniku je bil poziv za dopolnitev vloge po elektronski poti posredovan kot navadna elektronska pošta. To pomeni, da vročitev poziva tožniku po elektronski poti ni bila opravljena pravilno, zaradi česar tudi rok za dopolnitev vloge ni mogel začeti teči.
Tožniku je od prejema poziva za dopolnitev vloge pa do izteka roka ostalo samo nekaj ur časa. Tako kratkega roka pa tudi glede na čas praznikov ni mogoče šteti za primeren rok.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja uspeha v pravdnem postopku
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi natančno navedla pravna dejstva, ki govorijo o obstoju terjatve in dolžnosti tožnika, da jo poravna, manjka pa del, ki bi pravno ocenil tožnikove ugovore zoper to terjatev. Tožena stranka jih le našteje in nato pavšalno zavrne. Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni razlog, da tožena stranka v svojih razlogih ni dovolj pojasnila razlogov o odločilnih dejstvih in se odločbe ne da preizkusiti. Sodišče samo ne more preizkusiti tožnikovih trditev, ki govorijo o eventualni ničnosti pogodbe ali celo o poslovni goljufiji, saj za takšen sklep nima nikakršne podlage, ki bi izhajala iz konkretne ocenitve dejstev in dokazov ter navedb, ki jih je podal tožnik v svojem navajanju v pravdnem postopku.
ZMZ člen 39. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 3/2, 16, 16/1, 16/1-c, 20.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi - suverenostna klavzula - kršenje človekovih pravic - predaja prosilca Republiki Madžarski
Suverenostna klavzula državi članici omogoča, da prosilca za mednarodno zaščito ne pošlje v državo, kjer bi mu bile kršene človekove pravice. Vendar pa se sodišče strinja, da v primeru izročitve tožnikov Republiki Madžarski kot državi članici, ki je pristojna za obravnavanje njihove prošnje, ne bi bile kršene njihove človekovih pravic.