• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>
  • 61.
    sodba II U 470/2012
    20.11.2013
    UM0011689
    ZVPot člen 23, 23/1, 24, 46c, 72, 72/1, 72/1-2.
    varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
    Pogodbeno določilo o pavšalni odškodnini je v nasprotju z zakonsko določbo, ki daje potrošniku pravico, da v določenem času po prejemu blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razlogov.
  • 62.
    sodba II U 125/2013
    20.11.2013
    UM0011679
    ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2.
    akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi
    Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč pomeni le procesno odločitev, ki je v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
  • 63.
    UPRS sodba III U 101/2012
    20.11.2013
    UN0021167
    ZUP člen 99, 99/2, 117, 214.
    inšpekcijski postopek - upravna izvršba - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - rok za plačilo stroškov - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
    Tožena stranka je tožnici utemeljeno naložila v plačilo stroške izvršbe inšpekcijskega ukrepa, vendar pa niti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in niti v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa niso navedene okoliščine, na podlagi katerih je gradbeni inšpektor tožnici določil 8 dnevni rok, v katerem jih je dolžna poravnati, zato v tem delu odločitve ni mogoče preizkusiti.
  • 64.
    sodba II U 391/2012
    20.11.2013
    UM0011666
    ZDavP-2 člen 175, 175/1. OZ člen 317.
    davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - pobot terjatve
    Zarubljene terjatve ni mogoče pobotati.
  • 65.
    sodba I U 1452/2012
    19.11.2013
    UL0008221
    ZDDV-1 člen 63, 67, 81, 82.
    DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
    Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
  • 66.
    UPRS sodba IV U 210/2012
    19.11.2013
    UC0030961
    ZUP člen 260, 260-9.
    obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - načelo zaslišanja stranke
    Tožena stranka je v postopku izdaje izpodbijanega sklepa odločila, ne da bi dala tožniku možnost, da se pred izdajo odločbe seznani z vsemi relevantnimi okoliščinami, do katerih je tožena stranka prišla v postopku, ter mu ni dala možnosti, da se izjavi v zvezi s temi okoliščinami. Odgovor na tožbo pa ne more nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve.

    Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
  • 67.
    sodba I U 989/2012
    19.11.2013
    UL0008292
    ZTro člen 54, 54/18. ZUP člen 146. ZDavP-2 člen 140.
    trošarina - doplačilo trošarine - poslovna uporaba električne energije - neposlovna uporaba električne energije - pripombe na zapisnik - upoštevanje pripomb na zapisnik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    V konkretnem primeru je sporno, ali je tožnik končnim odjemalcem električne energije, in sicer državnim organom, organom lokalnih skupnosti in drugim subjektom javnega prava, pravilno obračunaval trošarino v višini, ki je določena za poslovno uporabo. Tožnik se je v pripombah na zapisnik skliceval na devetnajsti odstavek 54. člena ZTro in s tem uveljavljal, da gre v konkretnem primeru pri obravnavanih subjektih tudi za poslovno rabo. Z neobravnavanjem navedenih pripomb pa carinski organ tožniku ni dal možnosti, da dokazuje, da gre v konkretnem primeru tudi za poslovno rabo. V skladu z drugim odstavkom 146. člena ZUP, ki se uporablja subsidiarno, ima stranka vse do izdaje odločbe pravico pojasnjevati svoje trditve, to lahko stori tudi po obravnavi, če pripombe niso dane z namenom zavlačevanja in pri tem opraviči, zakaj tega ni storila na obravnavi. Dolžnost organa je, da v postopku spoštuje temeljna načela upravnega postopka. Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku danega roka, vendar še pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato bi bila dolžnost carinskega organa, da bi v skladu s temeljnim načelom materialne resnice upošteval tožnikove pripombe in se do njih opredelil.
  • 68.
    UPRS sodba III U 333/2012
    19.11.2013
    UN0021220
    Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah člen 3. ZUP člen 67, 290, 298.
    služba varovanja - zavrženje pritožbe - dovolitev izvršbe - rok za vložitev pritožbe
    Tožnik, ki v konkretni zadevi izpodbija sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo z dne 21. 3. 2012, hkrati izpodbija tudi sklep o dovolitvi izvršbe odločbe z dne 21. 3. 2012, ki je posledica sklepa o zavrženju pritožbe. Tožnikova pritožba je bila podana po osebi, ki ni zakoniti zastopnik tožnika, in ker k pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo, s katerim bi zakonita zastopnica tožnika pooblastila pooblaščenca za vložitev pritožbe, je organ tožnika pravilno pozval na predložitev ustreznega pooblastila. Ker tožnik ni podal dopolnitve pritožbe v roku, ki ga je določil prvostopenjski organ, pač pa po poteku danega roka, je organ imel podlago, da je dopolnitev pritožbe, ki jo je prejel po določenem 8 dnevnem roku, zavrgel. Iz sklepa o dovolitvi izvršbe izhaja, da je odločba prvostopenjskega organa z dne 21. 3. 2012, s katero je bilo tožniku kot zavezancu odrejeno, da je dolžan zagotoviti izvajanje oziroma spoštovanje Uredbe tako, da mora vzpostaviti in zagotavljati službo varovanja v gostinskem lokalu, kot to določa prvi odstavek 3. člena Uredbe in o tem takoj obvestiti prvostopenjski organ, postala 8. 4. 2012 izvršljiva in se dovoljuje njena izvršba.
  • 69.
    sodba I U 793/2012
    19.11.2013
    UL0008080
    ZGD člen 3. ZDavP-2 člen 74, 135, 135/3. ZDDV-1 člen 62.
    DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - prodaja poslovnega deleža - navidezni pravni posel - kreditna pogodba - sale and lease back
    Navidezni posli se po 74. členu ZDavP-2 davčno ne upoštevajo.

    Odbitek DDV je mogoče uveljavljati šele v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba predpisana pogoja - storitev je opravljena (blago je dobavljeno), zavezanec kot prejemnik blaga oziroma naročnik storitve pa razpolaga z računom ali drugim dokumentom, ki skladno z zakonodajo, ki ureja področje DDV, velja kot račun. Pravilno se drugostopenjski organ sklicuje tudi na sodbo sodišča Evropske skupnosti (zadeva C-342/87), iz katere je razvidno, da kupec oz. prejemnik računa ni upravičen do vstopnega DDV že samo zaradi tega, ker bi razpolagal s prejetim računom. To pomeni, da pravica do uveljavljanja odbitka DDV ne velja za davek, ki je dolgovan samo zato, ker je naveden na računu oziroma, pravica do odbitka DDV ne nastane samo zato, ker je ta na računu naveden. Za nastanek pravice do odbitka vstopnega DDV mora biti na računu zaračunana dejansko opravljena transakcija (storitev). V primeru prodaje trgovskega centra P. v … je šlo za navidezne transakcije, zato je pravilna odločitev, da je višina vstopnega DDV, ki ga je kot odbitek upošteval tožnik iz naslova nakupa obravnavne nepremičnine, v nasprotju z določili ZDDV-1.
  • 70.
    UPRS sodba I U 3/2013
    19.11.2013
    UL0010198
    ZBPP člen 30, 30/5. ZOdvT člen 37.
    brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - pavšalna nagrada v kazenskem postopku - povišanje nagrade
    V okviru relevantnih zakonskih kriterijev, obsega zadeve in težavnosti primera, ni bilo mogoče upoštevati kot relevantnih okoliščin, na katere se je med drugim tudi sklicevala tožnica, in sicer da so se v času narokov na sodišču izvajali poostreni varnostni ukrepi, da je šlo za medijsko izpostavljenost tudi zagovornikov ter da so bili naroki časovno dlje trajajoči. Te okoliščine namreč ne vplivajo na obsežnost zadeve in tudi ne na težavnost. Organ za BPP ob upoštevanju zakonskih kriterijev obsega zadeve in težavnosti primera tožnici pavšalno nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave tudi po višini določil pravilno.
  • 71.
    sodba I U 1632/2013
    19.11.2013
    UL0008298
    ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1a. ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1.
    DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega DDV - pomanjkanje verodostojnih knjigovodskih listin - vedenje o goljufivih transakcijah
    Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
  • 72.
    UPRS sodba I U 934/2013
    19.11.2013
    UL0008514
    ZDoh-2 člen 43, 43/1, 108, 108/1.
    dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - uporaba službenega vozila v zasebne namene - davčna osnova - bonitete - vrednotenje bonitet - vštetje bonitet v davčno osnovo
    V zvezi z uporabo avtomobila prvostopenjskemu organu ni bila predložena nikakršna dokumentacija (niti s strani tožnika niti s strani družbe K. d.o.o.), zato je bil kot osnova pravilno uporabljen mesečni strošek navedene družbe za plačilo leasing obroka po pogodbi.
  • 73.
    UPRS sodba I U 565/2013
    19.11.2013
    UL0008507
    ZDavP-2 člen 146, 157, 157/2.
    davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
    Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu Zakona o davčnem postopku izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti. S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.
  • 74.
    sodba I U 1366/2013
    19.11.2013
    UL0008075
    ZDoh-2 člen 114, 114/1, 114/1-3, 115, 115/1.
    dohodnina - odmera dohodnine - vzdrževani družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana
    Z izpodbijano določbo (prvi odstavek 115. člena ZDoh-2) so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Sodišče se ne strinja s tožnico, da je položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana enak položaju, ki ga ima (v razmerju do staršev) otrok do 26. leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna tako po poimenovanju kot tudi po vsebini, kakršna izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa narekuje različno zakonsko ureditev, zato za zahtevo, da se enako kot položaj otroka obravnava v zakonu (ZDoh-2) tudi položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana, po presoji sodišča ni ne dejanske in ne (ustavno)pravne podlage.
  • 75.
    sodba I U 320/2013
    19.11.2013
    UL0008069
    ZUP člen 2, 2/2, 4. ZZdrS člen 22. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije zdravnikov in zobozdravnikov člen 3, 6.
    upravna zadeva - zobozdravstvena dejavnost - pooblastilo za izvajanje pripravništva zobozdravnikov - Zdravniška zbornica Slovenije - pogoji za pridobitev pooblastila - usposabljanje zdravnikov
    Pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Ni mogoče trditi, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP) Ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS zavrže, pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.
  • 76.
    UPRS sodba I U 1633/2013
    19.11.2013
    UL0009355
    ZBPP člen 24. ZUS-1 člen 63.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
    Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 119/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh, je tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP, nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.
  • 77.
    UPRS sodba I U 1636/2013
    19.11.2013
    UL0009356
    ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
    Organ za BPP je dolžan za potrebe odločanja o BPP v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi. Tako ni utemeljen tožbeni ugovor, da se organ za BPP ne bi smel spuščati v vsebino izrednega pravnega sredstva. Prav tako ni utemeljen ugovor, da s tem organ za BPP krati pravice do poštenega pravnega sredstva in do poštenega sojenja.
  • 78.
    UPRS sodba I U 347/2013
    19.11.2013
    UL0010010
    ZEKom člen 92, 129. ZUS-1 člen 64. ZPP člen 1.
    telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - zaračunavanje storitev - stvarna pristojnost - zavrženje vloge
    Pristojnost reševanja sporov iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki se oblikujejo na področju elektronskih komunikacij med fizičnimi in pravnimi osebami glede na 1. člen ZPP, ni v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
  • 79.
    UPRS sodba I U 1588/2013
    19.11.2013
    UL0009115
    ZBPP člen 12. ZSVarPre člen 15, 15/2.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti
    Služba za brezplačno pravno pomoč po eni strani ugotavlja, da se je tožnik zaposlil s 1. 7. 2013 kot samostojni podjetnik posameznik, po drugi strani pa, da njegovi lastni dohodki iz omenjene dejavnosti v času od aprila do junija 2013, ko dejavnosti po podatkih spisa še ni opravljal, znašajo 1.763,23 EUR skupno. Po mnenju sodišča tak zaključek iz podatkov upravnega spisa ne izhaja in je posledično nepravilen.
  • 80.
    sodba I U 1268/2013
    19.11.2013
    UL0008093
    ZVO-1 člen 146, 146/1.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stavb - nepovratna finančna vzpodbuda - kreditirana naložba - subvencionirana naložba
    Sprememba zahtevka v postopku poziva je skladno z določbami prvega odstavka 146. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) možna, zato je tožnik lahko predložil dodaten predračun za izvedbo izolacije cokla, s katerim je stroške izvedbe fasade zvišal na znesek, ki presega predpisanih 10.000 EUR, zato tožena stranka nima prav, da se dopolnitev zahtevka že v načelu ne upošteva. Obenem ima prav, da v tem primeru zahtevka, ki ju je tožnik postavil v postopkih javnega poziva (za kreditiranje in za nepovratna finančna sredstva) nista več enaka, s tem pa ne gre več za isto naložbo in s tem za situacijo, ki je pogoj za to, da se lahko uveljavi izjema od siceršnjega pravila, da financiranje istega ukrepa iz dveh različnih virov ni možno. Za pridobitev nepovratne finančne spodbude bi bilo potrebno, da bi priznani stroški kreditirane in subvencionirane naložbe bili višji od 10.000 EUR. V konkretnem primeru pa so bili priznani stroški kreditirane naložbe nesporno manjši od 10.000 EUR, zato odobritev nepovraten finančne spodbude ni bila možna.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>