posodabljanje kmetijskih gospodarstev - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - računi
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v postopku izdaje izpodbijane odločbe o zahtevku tožnika za izplačilo nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 28. 4. 2010, ni upoštevala stroškov, ki jih je tožnik dokazoval z računi, katerih datumi plačila so bili datirani pred dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, to je pred 7. 9. 2009. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da tožena stranka pravno zmotno tolmačila določbe Javnega razpisa ter da so isti računi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe o odobritvi sredstev, merodajni tudi za odločanje glede izplačila.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme do dostopa - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki
Za podatke, ki jih zbira, obdeluje in z njimi razpolaga Statistični urad RS, je že zakonodajalec določil, da ne predstavljajo informacije javnega značaja.
dovoljenje za začasno prebivanje - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - tujec na prestajanju kazni zapora
Iz določila osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 izhaja, da je treba za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaprositi pred pretekom dovoljenega prebivanja. V konkretnem primeru se tujec nahaja v zaporu, torej še vedno dovoljeno prebiva na območju Republike Slovenije, zato niti njemu niti tožnici ni mogoče očitati, da bi prošnjo vložila prepozno, po poteku dovoljenega prebivanja.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - obstoječa javna cesta - javna korist
Za značaj javne ceste ni odločilno, kolikšne dele naselja povezuje med sabo oziroma koliko lastnikov nepremičnin oziroma stanovalcev ima od nje korist, niti na to ne vpliva okoliščina, ali taka cesta vodi zgolj do določenih hiš ali pa vodi naprej in se priključi na drugo javno cesto, ključno je, da je kategorizirana v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
Prvostopenjski organ je imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B. Ker promet po sporni cesti oziroma poti nesporno poteka, ker gre za javno cesto oziroma javno pot, kategorizirano z občinskim odlokom o kategorizaciji cest ter je še vedno v lasti tožnika (torej ne države ali občine) in glede na to, da je podana tudi sorazmernost in nujnost razlastitve, so izpolnjeni pogoji za razlastitev te parcele, po kateri poteka pot. To pa pomeni, da ni podana očitana kršitev ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
ZZVZZ člen 15, 15-1, 48, 49, 51. ZPSV člen 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 208, 208/4.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - stečajni postopek
Z uvedbo stečaja se status družbenika ne izgubi. V postopku odmere prispevkov za socialno varnost tudi ni dopustno upoštevati premoženjskega in dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Socialna varnost davčnih dolžnikov je v določenem obsegu varovana z omejitvami davčne izvršbe po določbah ZDavP-2.
Davčni organ se za odmero davka s cenitvijo lahko odloči le v primeru, če je mogoče na strani zavezanca za davek ugotoviti kršitve, ki narekujejo ukrep iz 68. člena ZDavP-2. Ne gre za prosto izbiro davčnega organa, pač pa za potrebno posledico, ker davčna zavezanka ni v zahtevanem obsegu izpolnila zakonsko predpisanih obveznosti do davčnega organa. Zaradi navedenega ji ne more biti dana možnost, da verjetno davčno osnovo zniža na podlagi dokazil, ki so le verjetno izkazana.
Preverjajo se lahko vsi podatki, ne glede na to, od kod ti podatki izvirajo. Tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerim je razpolagala, niti obdobja, iz katerega izvira. V takem primeru davčni organ lahko utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni navzven.
V petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se nepojasnjena prirast premoženja lahko ugotavlja za več let skupaj in ker v takih primerih praviloma ni mogoče ugotoviti, koliko prirasta odpade na posamezno davčno obdobje, je treba v primerih, ko ni mogoče ugotoviti kateri dohodek odpade na posamezno davčno obdobje šteti, da odpade na posamezno davčno obdobje sorazmeren del prirasta.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - pavšalna nagrada v kazenskem postopku - povišanje nagrade
V okviru relevantnih zakonskih kriterijev, obsega zadeve in težavnosti primera, ni bilo mogoče upoštevati kot relevantnih okoliščin, na katere se je med drugim tudi sklicevala tožnica, in sicer da so se v času narokov na sodišču izvajali poostreni varnostni ukrepi, da je šlo za medijsko izpostavljenost tudi zagovornikov ter da so bili naroki časovno dlje trajajoči. Te okoliščine namreč ne vplivajo na obsežnost zadeve in tudi ne na težavnost. Organ za BPP ob upoštevanju zakonskih kriterijev obsega zadeve in težavnosti primera tožnici pavšalno nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave tudi po višini določil pravilno.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1a. ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1.
DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega DDV - pomanjkanje verodostojnih knjigovodskih listin - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - uporaba službenega vozila v zasebne namene - davčna osnova - bonitete - vrednotenje bonitet - vštetje bonitet v davčno osnovo
V zvezi z uporabo avtomobila prvostopenjskemu organu ni bila predložena nikakršna dokumentacija (niti s strani tožnika niti s strani družbe K. d.o.o.), zato je bil kot osnova pravilno uporabljen mesečni strošek navedene družbe za plačilo leasing obroka po pogodbi.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - zaračunavanje storitev - stvarna pristojnost - zavrženje vloge
Pristojnost reševanja sporov iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki se oblikujejo na področju elektronskih komunikacij med fizičnimi in pravnimi osebami glede na 1. člen ZPP, ni v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
ZUP člen 2, 2/2, 4. ZZdrS člen 22. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije zdravnikov in zobozdravnikov člen 3, 6.
upravna zadeva - zobozdravstvena dejavnost - pooblastilo za izvajanje pripravništva zobozdravnikov - Zdravniška zbornica Slovenije - pogoji za pridobitev pooblastila - usposabljanje zdravnikov
Pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Ni mogoče trditi, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP) Ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS zavrže, pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.
brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastništvo nepremičnine
V obravnavanem primeru je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena iz razloga, ker je tožnik v njej nezakonito zamolčal podatke o svojem premoženju (stanovanjski hiši). Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu Zakona o davčnem postopku izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti. S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršitev inšpekcijske odločbe
V obravnavani zadevi tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ, ugotovil, da je odločba, izdana na podlagi druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK, zaradi vložene tožbe zaradi dejanja nelojalne konkurence po 13. členu ZVK (izvršilni naslov), postala izvršljiva 6. 12. 2011 in se zato dovoljuje njene izvršba. Tožnik še vedno proizvaja na prodaja določene tipe gozdarskih Vitlov Krpan s podporno nogo v U profilu, kjer je podporna noga pričvrščena fiksno z vijakom. Prvostopenjski organ tako ugotavlja, da tožnik kontrolirane odločbe ni izvršil. Zato je tožniku na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP zagrozil, da bo kot prisilni ukrep uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR, če ne bo v celoti izpolnil obveznosti po izvršljivi in pravnomočni odločbi z dne 18. 8. 2011.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP je ugotovitev, da tožnikovo premoženje presega predpisani cenzus (13.780 EUR), oprl na vrednost nepremičnin, katerih lastnik je tožnik. Okoliščina, da je na petih garažah zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, po njegovem mnenju ne dopušča, da se tako obremenjene nepremičnine ne bi upoštevale pri oceni tožnikovega premoženjskega stanja. Sodišče temu pritrjuje, saj je organ za BPP za to navedel prepričljive razloge. Pravilno je pojasnil, da stvarnopravna obremenitev nepremičnine ne preprečuje, da lastnik nepremičnine glede nje ne bi mogel sklepati obligacijskih poslov, konkretno najemne pogodbe, s katero bi nepremičnino prepustil najemniku v uporabo.
V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP se je organ za BPP lahko oprl na podatke, kot so glede tožnikovih nepremičnin vodeni v registru nepremičnin. Z ugotavljanjem, v kakšnem stanju so te nepremičnine, in posledično, da njihova vrednost, kot je navedena v registru nepremičnin, ni pravilna, na kar so usmerjeni tožbeni ugovori, bi presegel svoje pristojnosti, ki jih ima v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
Načelo sorazmernosti iz prvega odstavka 142. člena ZDavP-2 varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga in ne pred uporabo sredstva davčne izvršbe, ki ne omogoča poplačila davčnega dolga v celoti.
sprememba imena in pravil sindikata - pridobitev lastnosti sindikata - hramba statuta
V obravnavani zadevi je sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito ter na podlagi 2. člena in 3. člena ZSRin izdal izpodbijano odločbo. Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZRSin pridobi sindikat lastnost pravne osebe z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oz. drugega temeljnega akta. Vsebina, ki se vpisuje v evidenco statutov sindikatov, ki so v hrambi pri pristojnemu upravnemu organu je predpisana s 3. členom Pravilnika o evidenci.
ZEN člen 30, 30/1, 30/4, 30/5, 35, 35/1, 35/4, 35/4-7.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo - stranka v postopku - pravna sposobnost
Kolikor geodetsko podjetje za lastnika parcele, ki se ni udeležil mejne obravnave, ne more dokazati, da je vabilo prejel, s postopkom mejne obravnave ne bi smelo začeti.
Stranka geodetskega postopka, tudi v fazi izdelave elaborata, je lahko le živa oseba, kajti le živa oseba je lahko lastnik nepremičnine, katere meja se ureja. Fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom, zgubi pa s smrtjo. Ugotovitev, da je na mejno obravnavo geodetsko podjetje vabilo zemljiškoknjižnega lastnika, ki pa po materialnopravnih pravilih ni mogel biti več nosilec lastninske pravice, je narekovalo odločitev, kot jo je prvostopenjski organ sprejel.