ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 61.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Večletne specialistične izkušnje, čeprav na širšem oz. drugem specialističnem področju, ki pa je pokrival področje nove specializacije, so vsekakor razumen razlog za različno ureditev položajev zdravnikov.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem za priznanje odbitka DDV odločilno predvsem, ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
Načelo sorazmernosti iz prvega odstavka 142. člena ZDavP-2 varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga in ne pred uporabo sredstva davčne izvršbe, ki ne omogoča poplačila davčnega dolga v celoti.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - zaračunavanje storitev - stvarna pristojnost - zavrženje vloge
Pristojnost reševanja sporov iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki se oblikujejo na področju elektronskih komunikacij med fizičnimi in pravnimi osebami glede na 1. člen ZPP, ni v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
ZUP člen 2, 2/2, 4. ZZdrS člen 22. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije zdravnikov in zobozdravnikov člen 3, 6.
upravna zadeva - zobozdravstvena dejavnost - pooblastilo za izvajanje pripravništva zobozdravnikov - Zdravniška zbornica Slovenije - pogoji za pridobitev pooblastila - usposabljanje zdravnikov
Pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Ni mogoče trditi, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP) Ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS zavrže, pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu Zakona o davčnem postopku izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti. S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - pavšalna nagrada v kazenskem postopku - povišanje nagrade
V okviru relevantnih zakonskih kriterijev, obsega zadeve in težavnosti primera, ni bilo mogoče upoštevati kot relevantnih okoliščin, na katere se je med drugim tudi sklicevala tožnica, in sicer da so se v času narokov na sodišču izvajali poostreni varnostni ukrepi, da je šlo za medijsko izpostavljenost tudi zagovornikov ter da so bili naroki časovno dlje trajajoči. Te okoliščine namreč ne vplivajo na obsežnost zadeve in tudi ne na težavnost. Organ za BPP ob upoštevanju zakonskih kriterijev obsega zadeve in težavnosti primera tožnici pavšalno nagrado za narok za vsak dan glavne obravnave tudi po višini določil pravilno.
denacionalizacija - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - zavrnitev predloga
Ker se v postopku denacionalizacije vrača premoženje (le) v obsegu, kot je bilo podržavljeno, in pod pogoji iz ZDen, je s tem denacionalizacijski zahtevek tožnika kot vlagatelja izčrpan. To nedvomno potrjuje tudi sedanje zemljiškoknjižno stanje zemljišča, ki je v lasti vsakokratnega lastnika nepremičnine, slednje pa je v lasti tako tožnika, kot ostalih lastnikov posameznih delov te stavbe.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stavb - nepovratna finančna vzpodbuda - kreditirana naložba - subvencionirana naložba
Sprememba zahtevka v postopku poziva je skladno z določbami prvega odstavka 146. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) možna, zato je tožnik lahko predložil dodaten predračun za izvedbo izolacije cokla, s katerim je stroške izvedbe fasade zvišal na znesek, ki presega predpisanih 10.000 EUR, zato tožena stranka nima prav, da se dopolnitev zahtevka že v načelu ne upošteva. Obenem ima prav, da v tem primeru zahtevka, ki ju je tožnik postavil v postopkih javnega poziva (za kreditiranje in za nepovratna finančna sredstva) nista več enaka, s tem pa ne gre več za isto naložbo in s tem za situacijo, ki je pogoj za to, da se lahko uveljavi izjema od siceršnjega pravila, da financiranje istega ukrepa iz dveh različnih virov ni možno. Za pridobitev nepovratne finančne spodbude bi bilo potrebno, da bi priznani stroški kreditirane in subvencionirane naložbe bili višji od 10.000 EUR. V konkretnem primeru pa so bili priznani stroški kreditirane naložbe nesporno manjši od 10.000 EUR, zato odobritev nepovraten finančne spodbude ni bila možna.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah člen 3. ZUP člen 67, 290, 298.
služba varovanja - zavrženje pritožbe - dovolitev izvršbe - rok za vložitev pritožbe
Tožnik, ki v konkretni zadevi izpodbija sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo z dne 21. 3. 2012, hkrati izpodbija tudi sklep o dovolitvi izvršbe odločbe z dne 21. 3. 2012, ki je posledica sklepa o zavrženju pritožbe. Tožnikova pritožba je bila podana po osebi, ki ni zakoniti zastopnik tožnika, in ker k pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo, s katerim bi zakonita zastopnica tožnika pooblastila pooblaščenca za vložitev pritožbe, je organ tožnika pravilno pozval na predložitev ustreznega pooblastila. Ker tožnik ni podal dopolnitve pritožbe v roku, ki ga je določil prvostopenjski organ, pač pa po poteku danega roka, je organ imel podlago, da je dopolnitev pritožbe, ki jo je prejel po določenem 8 dnevnem roku, zavrgel. Iz sklepa o dovolitvi izvršbe izhaja, da je odločba prvostopenjskega organa z dne 21. 3. 2012, s katero je bilo tožniku kot zavezancu odrejeno, da je dolžan zagotoviti izvajanje oziroma spoštovanje Uredbe tako, da mora vzpostaviti in zagotavljati službo varovanja v gostinskem lokalu, kot to določa prvi odstavek 3. člena Uredbe in o tem takoj obvestiti prvostopenjski organ, postala 8. 4. 2012 izvršljiva in se dovoljuje njena izvršba.
ZGD člen 3. ZDavP-2 člen 74, 135, 135/3. ZDDV-1 člen 62.
DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - prodaja poslovnega deleža - navidezni pravni posel - kreditna pogodba - sale and lease back
Navidezni posli se po 74. členu ZDavP-2 davčno ne upoštevajo.
Odbitek DDV je mogoče uveljavljati šele v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba predpisana pogoja - storitev je opravljena (blago je dobavljeno), zavezanec kot prejemnik blaga oziroma naročnik storitve pa razpolaga z računom ali drugim dokumentom, ki skladno z zakonodajo, ki ureja področje DDV, velja kot račun. Pravilno se drugostopenjski organ sklicuje tudi na sodbo sodišča Evropske skupnosti (zadeva C-342/87), iz katere je razvidno, da kupec oz. prejemnik računa ni upravičen do vstopnega DDV že samo zaradi tega, ker bi razpolagal s prejetim računom. To pomeni, da pravica do uveljavljanja odbitka DDV ne velja za davek, ki je dolgovan samo zato, ker je naveden na računu oziroma, pravica do odbitka DDV ne nastane samo zato, ker je ta na računu naveden. Za nastanek pravice do odbitka vstopnega DDV mora biti na računu zaračunana dejansko opravljena transakcija (storitev). V primeru prodaje trgovskega centra P. v … je šlo za navidezne transakcije, zato je pravilna odločitev, da je višina vstopnega DDV, ki ga je kot odbitek upošteval tožnik iz naslova nakupa obravnavne nepremičnine, v nasprotju z določili ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti
Služba za brezplačno pravno pomoč po eni strani ugotavlja, da se je tožnik zaposlil s 1. 7. 2013 kot samostojni podjetnik posameznik, po drugi strani pa, da njegovi lastni dohodki iz omenjene dejavnosti v času od aprila do junija 2013, ko dejavnosti po podatkih spisa še ni opravljal, znašajo 1.763,23 EUR skupno. Po mnenju sodišča tak zaključek iz podatkov upravnega spisa ne izhaja in je posledično nepravilen.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršitev inšpekcijske odločbe
V obravnavani zadevi tožnik v upravnem sporu izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan na podlagi 290. člena ZUP. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ, ugotovil, da je odločba, izdana na podlagi druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK, zaradi vložene tožbe zaradi dejanja nelojalne konkurence po 13. členu ZVK (izvršilni naslov), postala izvršljiva 6. 12. 2011 in se zato dovoljuje njene izvršba. Tožnik še vedno proizvaja na prodaja določene tipe gozdarskih Vitlov Krpan s podporno nogo v U profilu, kjer je podporna noga pričvrščena fiksno z vijakom. Prvostopenjski organ tako ugotavlja, da tožnik kontrolirane odločbe ni izvršil. Zato je tožniku na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP zagrozil, da bo kot prisilni ukrep uporabljena denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR, če ne bo v celoti izpolnil obveznosti po izvršljivi in pravnomočni odločbi z dne 18. 8. 2011.
Razveljavitev dela grafične karte rušitve (sklep, s katerim se je iz ZN Marina izvzela samo obveza rušitve obstoječega niza objektov ob E. ulici) ne predstavlja spremembe prostorskega akta.
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pravnomočna sodba P 416/2006, na podlagi katere se je ena od parc. št., ki so predmet spornega gradbenega dovoljenja, razdelila tako, da je tudi tožnica solastnica dela parcele, namenjene obravnavani gradnji. Po določbah ZUP se namreč pravnomočna odločba lahko odpravi ali razveljavi le z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku, predpisanem za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja.
upravni postopek - vpogled v spis - nepopolna zahteva - zavrženje zahteve
Po oceni sodišča je tožnikova zahteva za vpogled v spis nepopolna, saj v njej ni navedel številke zahteve in dokumentov, ki jih želi. Ker zahteve po pozivu organa ni dopolnil, jo je ta pravilno zavrgel na podlagi 67. člena ZUP.
Ker tožnik ob vložitvi tožbe sodne takse ni plačal, je sodišče štelo, da je tožbo umaknil in postopek ustavilo. Na posledice neplačila sodne takse je bil tožnik v plačilnem nalogu opozorjen.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Sporni objekt ni enostavni objekt, saj je zgrajen na varovalnem območju, za njegovo gradnjo pa investitor ni pridobil pisnega soglasja pristojnega organa (6. člen Uredbe o vrstah objektov ne glede na zahtevnost). Gradbeni inšpektor mu je zato utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
Glede na to, da je sodišče o tožbenem zahtevku tožečih strank odločalo s sklepom III U 109/2012 z dne 24. 5. 2012 (točka I. izreka), ki je bil tožečim strankam vročen dne 28. 5. 2012, je sodišče predlog njihov za dopolnitev sodbe III U 109/2012-26 z dne 19. 6. 2013, s katero je bilo odločeno le o tožbi A.A. in B.B. in ni bila niti vročena navedenim predlagateljem, kot prepozen (drugi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) zavrglo.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - upravni spor - tožba zaradi molka organa
Tožba zaradi molka organa je utemeljena, saj o zahtevi tožnice, da se ustavi inšpekcijski postopek v zadevi vrtne ute s shrambo na parc. št. 1821/1 kljub vloženi pritožbi zaradi molka organa, organ prve stopnje in niti pritožbeni organ nista odločila.