IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00050968
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/12.
prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - predlog obdolženca
Določbi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 in tretjega odstavka 359. člena ZKP sodišču dovoljujeta, da v sodbi odloči o izbiri režima prestajanja kazni zapora, vendar takšne odločitve od njega ne zahtevata.
Opisani razlogi za izrek zaporne kazni (v zaprtem režimu), ob sicer zgolj posplošeno predlaganem načinu izvrševanja kazni v odprtem oddelku zavoda, implicitno vsebujejo tudi odločitev sodišča prve stopnje o tem, da pogoji za takšen način prestajanja kazni niso izpolnjeni.
pritožba - nedovoljene pritožbene novote - krivda stranke glede navajanja novih dejstev in dokazov
Glede na zgoraj podane pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so vse nedovoljene pritožbene novote. Toženca pred sodiščem prve stopnje teh dejstev nista zatrjevala, v pritožbi pa nista izkazala, da v pritožbi navedenih dejstev nista mogla brez svoje krivde navesti pred sodiščem prve stopnje, (337. člen ZPP), zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.
pravica do izrabe letnega dopusta - nadomestilo plače zaradi neizkoriščenega letnega dopusta
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica, ki je bila pri toženki zaposlena od 1. 3. 2018 do 31. 7. 2019 na delovnem mestu pomočnik drektorja - vodja financ, ni mogla izrabiti 20 dni letnega dopusta za leto 2018 in 19 dni letnega dopusta za leto 2019. Zato ji je priznalo denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta.
Čeprav je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo dne 4. 5. 2020, to je preden je začela učinkovati v tem sporu izpodbijana odpoved, podana s sklepom toženke z dne 19. 2. 2020 v zvezi s sklepom komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 9. 4. 2020, to ne pomeni, da tožnikov pravni interes za tožbo ni podan. Sodno varstvo v zvezi z navedenima sklepoma izrecno ureja ZJU. Četrti odstavek 24. člena ZJU določa, da je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. Glede na to, da sam zakon daje delavcu oziroma javnemu uslužbencu pravico do sodnega varstva, se pravni interes predpostavlja, in sicer neodvisno od tega, če je javnemu uslužbencu pred izdajo sklepa komisije za delovno razmerje delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo.
zahteva za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - zahteva za preiskavo - rok za vložitev zahteve - dopolnitev zahteve
Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbo, da je zahteva za preiskavo, ki jo je Specializirano državno tožilstvo RS vložilo pri sodišču 17. 1. 2020, nepopolna vloga in da je bila zahteva za preiskavo v obravnavani zadevi zato vložena 4. 6. 2020 oziroma kasneje, po roku dveh let od prenehanja izvajanja PPU. Iz zahteve za preiskavo, vložene 17. 1. 2020, je razvidno, da je državna tožilka ocenila, da je zbranih dovolj podatkov in dokazov, ki potrjujejo obstoj utemeljenega suma, da sta obdolžena M.S. ml. in B.B. ter gospodarski družbi storili kazniva dejanja, za katere se storilci preganjajo po uradni dolžnosti in je od sodišča zoper njih zahtevala uvedbo kazenskega postopka, torej podala za to formalno zahtevo. To je storila znotraj navedenega zakonskega roka po prenehanju izvajanja PPU, tega dejstva pa ne more spremeniti okoliščina, da je preiskovalna sodnica predlagala, da zahtevo glede opisa kaznivega dejanja in obrazložitve dopolni.
vstop stranke v postopek - izkazanost pravnega interesa - nepravdni postopek - solastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče k stavbi - ustavitev postopka
B. B. je izkazala interes, da predmetni postopek nadaljuje in vstopi namesto predlagateljice, ki je podala odstopno izjavo in predlagala, da se postopek ustavi.
ZDR-1 člen 4, 11, 11/1, 11/2, 17, 17/4, 18, 22, 54, 200, 200/3.. OZ člen 147, 147/1.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zavrženje tožbe - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost
Ob podanih vseh elementih delovnega razmerja je šteti, da je tožnica od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, ko je sama prenehala opravljati delo za toženko, v delovnem razmerju. Dejansko stanje je bilo v tem delu pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno pa uporabljeno materialno pravo.
Glede na zaključek, da je bila tožnica v delovnem razmerju od 1. 1. 2019 do 16. 8. 2019, je nepravilna odločitev sodišča, da tožbo zavrže v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 11. 2017 do 31. 12. 2018. Delno zavrženje tožbe temelji na nepravilni ugotovitvi, da tožnica od 1. 1. 2019 ni bila v delovnem razmerju ter da je zato tožba za čas pred 1. 1. 2019 prepozna v smislu določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da toženka ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala tožnici zaradi spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Toženka je odgovorna na podlagi prvega odstavka 147. člena OZ, ki določa, da za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ta določba se ne nanaša le na formalno delovno razmerje, ki pa je bilo v razmerju med tožnico in toženko ugotovljeno.
Za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve po prvem odstavku 190. člena OZ je bistveno le, kot je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje, da je toženka plačilo v znižanem znesku izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Za plačilo je imela veljavno pravno podlago in do obogatitve ali prikrajšanja tožnika na drugi strani ni prišlo. Ne nazadnje pa je, kot je nadalje pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in čemur tožnik v pritožbi ne nasprotuje, prav iz tega naslova toženka tožniku dne 14. 4. 2011 plačala še znesek 3.583,50 EUR.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050419
OZ člen 50, 58, 118, 545, 557, 558, 564, 567.
darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - aleatornost - ničnost - obličnost - načelo enake vrednosti dajatev - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - teorija realizacije - darilna pogodba - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel)
Če sodišče ugotovi, da aleatornosti ob sklenitvi pogodbe ni oziroma je neznatna, je dolžno opraviti presojo, ali je podano očitno nesorazmerje med naklonitvijo preživljanca in storitvijo preživljavca.
stroški prevoza na delo in z dela - stavkovni sporazum
Kriterije za varno pot, določene s stavkovnim sporazumom, je sodišče prve stopnje upoštevalo zmotno. Že stavkovni sporazum določa, kdaj pot ni varna. Opredelitev, da je varna pot tista, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi celo leto, ne pomeni, da se za posamezno državno cesto ugotavlja, ali je (dovolj) varna v konkretnih razmerah, kot je zmotno storilo sodišče prve stopnje in v ta namen izvedlo dokaz s sodnim izvedencem.
Zahtevek tožnika za plačilo višjih stroškov prevoza na delo in z dela, pri katerih je toženka upoštevala varno pot v smislu stavkovnega sporazuma, ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053577
ZKP člen 358, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
kaznivo dejanje grožnje - oprostilna sodba - preizkus po uradni dolžnosti - sodba nima razlogov - nerazumljivi razlogi - novo sojenje pred drugim sodnikom
O razlogu za nastanek rdečine na oškodovankinem vratu, čeprav je to odločilnega pomena, sodba nadalje sploh nima razlogov. V sodbi je navedeno le, da je bila rdečina fotografirana takoj po dogodku in da je jasno, da obdolženec oškodovanke ni stisnil za vrat, ni pa obrazloženo, kaj pa naj bi bil vzrok njenega nastanka in zakaj bi jo oškodovanka fotografirala, če je ni povzročil neposredno pred fotografiranjem obdolženec. To je pomembno in predstavlja odločilno dejstvo, saj je tudi sodišče prve stopnje obstoj rdečine štelo za tako pomembno okoliščino, da je ravno (in zgolj) v tej zvezi utemeljevalo neverodostojnost oškodovanke in priče C.C., ob dejstvu, da je oškodovanka že v plačilnem nalogu, ki ji je bil izdan neposredno na kraju dogodka, navedla, da jo je obdolženec stisnil za vrat.
Če ena pogodbena stranka krši obveznost, ki izvira iz poslovnega razmerja, pogodbi zvesta stranka obdrži (ohrani) izpolnitveni zahtevek vse do tedaj, dokler izpolnitvena obveznost kasneje (po nastopu kršitve) ne preneha: bodisi s pravilno izpolnitvijo, ki je opravljena z zamudo, bodisi s tem, da pogodbi zvesta stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve. Pogodbi zvesta stranka torej lahko vztraja pri izpolnitvi in hkrati uveljavlja tudi sankcije zaradi nepravilne izpolnitve (zamudne obresti, pogodbeno kazen za zamudo in odškodninsko terjatev za škodo zaradi zamude - drugi odstavek 239. člena OZ)
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da v delovnopravni zakonodaji ni predvideno sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od že obstoječe sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tega stališča, ki je tudi v sodni praksi enotno sprejeto, ne more spremeniti sklicevanje pritožbe na četrti odstavek 17. člena ZDR-1. Ta določba namreč ureja primer, ko stranki nista sklenili pisne pogodbe o zaposlitvi oziroma nista v pisni obliki izrazili vseh njenih obveznih sestavin, kar pa ne velja za ta spor, v katerem pisno sklenjena pogodba o zaposlitvi med strankama že obstaja. Glede na obrazloženo je pravilen prvostopenjski zaključek, da tožba za posredovanje pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto koordinator v vzdrževanju infrastrukture I ni dopustna in jo je sodišče pravilno zavrglo skupaj z zahtevkom za reintegracijo in zahtevkom za plačilo plače, ki jo je tožnik vtoževal za čas od izteka paricijskega roka dalje (274. člen ZPP).
ZPIZ-2 člen 63, 178, 178/2.. ZDSS-1 člen 62, 63, 63/2, 63/2-3, 81, 81/2, 82.
ugotavljanje invalidnosti - invalid
V sporih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz invalidskega zavarovanja se ne odloča zgolj o tožbenem zahtevku, temveč se primarno presoja pravilnost izpodbijanih odločb in ugotavlja dejanska delazmožnost posameznika. Ta je glede na definicijo invalidnosti odvisna od ugotovljenega zdravstvenega stanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju in svojega poklica posameznika.
Ker je sodišče prve stopnje postopalo skladno z navedenim in presojalo pravilnost izpodbijanih odločb ter izvedenega predsodnega postopka ter odločalo o pripadajočih pravicah iz invalidskega zavarovanja, hkrati pa odločilo tudi o tožbenem zahtevku tožnice, ni mogoče govoriti, da je prekoračilo tožbeni zahtevek. Iz navedenih razlogov je pritožba toženca v tem delu neutemeljena.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - krivdni razlogi - nespoštovanje pravnomočne odločbe sodišča - namen instituta razrešitve - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - občasni stroški stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Pritožnik je večji del pritožbenih trditev usmeril v očitek sodišču prve stopnje, da ni ustrezno upoštevalo dejstva, da upraviteljica ni izvršila pravnomočne sodne odločbe, ki jo je dosegel v sporu s stečajnim dolžnikom.
Pritožbeno sodišče se strinja, da je z vidika pravice do sodnega varstva pomembno spoštovanje pravnomočnih sodnih odločb. Vendar je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da ne gre za samovoljo upraviteljice pri odločitvi, da ne izvrši pravnomočne sodbe. Pričakovanje sodišča in upraviteljice je, da bo pravnomočna sodba odpravljena, medtem ko je pritožnik prepričan, da mora obstati. Upraviteljica se kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika z raznimi dovoljenimi pravnimi sredstvi upira plačilu na podlagi pravnomočne sodbe. Sodišče prve stopnje je odgovorilo na očitek, da je upraviteljica neutemeljeno vložila nasprotno izvršbo, da ni utemeljen; sklicevalo se je na vloženo izredno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče RS, ki je postopek prekinilo in čaka na odločitev Ustavnega sodišča RS (Vrhovno sodišče je ob presoji vprašanja, ali se lahko upnik občasnih stroškov stečajnega postopka iz 1. točke 355. člena ZFPPIPP, ki so potrjeni v pravnomočnem sklepu o predračunu stroškov stečajnega postopka, poplača iz stečajne mase tudi na podlagi pravnomočne sodbe, postopek prekinilo do odločitve o zahtevi za presojo ustavnosti 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Na podlagi navedenih pojasnil sodišča prve stopnje, ki jih pritožnik ni uspel izpodbiti, pritožbeno sodišče ni sledilo očitku pritožnika o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva, ker se ta razteza v konkretnem primeru tudi v polje odločitve o izrednem pravnem sredstvu po nadaljevanju prekinjenega postopka v zvezi z ustavno presojo določbe 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. V tem smislu pa je prepričljiv tudi odgovor upniku, da drug upravitelj ne bi mogel ravnati drugače, razen če bi prišlo do poravnave, to pa je poskušala z upnikom doseči tudi upraviteljica, vendar neuspešno, zaradi česar je sodišče prve stopnje presodilo, da je ne bi sklenil upnik niti s katerim drugim upraviteljem, če bi bil imenovan v tem postopku namesto upraviteljice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051420
ZIZ člen 9, 9/3, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/3, 164, 239, 266, 266/1, 272, 275, 275/2, 277, 277/2, 278, 278/1, 278/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 274, 274/1, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14, 362, 362/2. ZMZPP člen 12, 12/1, 63, 63/1, 88, 94, 94/1. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 6.
začasna odredba - spor z mednarodnim elementom - švicarsko pravo - priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - pravilnost vročitve - načelo enakosti - primernost roka - litispendenca - litispendenca pred tujimi sodišči - mednarodna litispendenca - res iudicata - spremenjene okoliščine - pogoji za izdajo začasne odredbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - skrivanje in odtujevanje premoženja - določitev varščine - opravičba začasne odredbe - predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo - napotilo pritožbenega sodišča
Predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi takega predlog ni ovira za vložitev novega predloga za izdajo začasne odredbe, če je ta utemeljevan spremenjenimi, objektivno novimi dejanskimi okoliščinami, ki ob vlaganju prvega predloga za izdajo začasne odredbe še niso obstajale.
V evropskem prostoru v mednarodni pravni teoriji je večinsko uveljavljeno stališče, da pravilo litispendence za začasne ukrepe z mednarodnim elementom ne velja in je zaradi vzpostavljene dvotirnosti mogoče zahtevati več ukrepov pri sodiščih različnih držav (glede na pravila o izključni pristojnosti), saj tuje sodišče ne more določiti uporabe prisilnih sredstev, da bi to zavezovalo tudi slovensko sodišče. Dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju Republike Slovenije ne učinkuje kot pravnomočna sodba in se vprašanje pravnomočno razsojene stvari lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se za premoženjsko pravna razmerja med strankama, ki sta ruska državljana z zadnjim skupnim prebivališčem v Švici, ne uporablja slovensko, temveč švicarsko pravo.
Upnica je uspela verjetno izkazati, da dolžnikovi poslovni deleži v družbah predstavljajo skupno premoženje upnice in dolžnika, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, dolžnik pa v ugovoru ni podal nobenih navedb, da bi bilo predmetno premoženje pridobljeno z dedovanjem ali brezplačno, zaradi česar naj skladno z relevantnim švicarskim pravom ne bi predstavljalo skupnega premoženja strank.
Upnica je izkazala, da je pred švicarskim sodiščem vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, v okviru katere bo sodišče odločalo tudi o delitvi skupnega premoženja zakoncev.
Upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbo na premoženju, ki je v Sloveniji, tudi z dolžnikovim ravnanjem s skupnim premoženjem nasploh, torej tudi tistim, ki je v tujini, in razpolaganje s premoženjem v tujini v takem primeru predstavlja trditveno podlago v okviru zakonskega dejanskega stanu iz 272. člena ZIZ. Upnica v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe izčrpno in natančno opredeljeno pojasnila številna dolžnikova ravnanja, ki kažejo na njegovo razpolaganje s premoženjem.
Upnica je izpolnila tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, saj je izkazala, da bi bila realizacija njene terjatve iz naslova skupnega premoženja na poslovnih deležih v primeru odtujitve tega premoženja tretjim osebam onemogočena oziroma precej otežena, konkretna objektivna nevarnost za to pa izhaja iz izkazanih dolžnikovih razpolaganj oziroma poskusov razpolaganj s preostalim skupnim premoženjem v tujini (dvigi visokih zneskov z bančnega računa, prikrivanje informacij, zavrnitev ali zavlačevanje posredovanja podatkov o premoženju) ter dolžnikovih razpolaganj z že razdeljenim premoženjem. Izdana začasna odredba upošteva tudi načelo sorazmernosti, saj zadeva zgolj omejitev z razpolaganjem s poslovnimi deleži v družbah v Sloveniji, ki predstavljajo le manjši del skupnega premoženja.
Smisel varščine kot pogoja za izdajo začasne odredbe po 275. členu ZIZ je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku, saj je slednjemu po naravi stvari to lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe.
Če je začasna odredba izdana v času, ko je postopek za uveljavitev terjatve že v teku, po naravi stvari opravičba ni več potrebna. „Napaka“ pri napotitvi k opravičbi začasne odredbe je bila posledica kompleksnosti in zapletenosti celotne zadeve zaradi mednarodnega elementa, to pa po stališču sodne prakse in pravne teorije ne more imeti usodnih posledic za veljavnost začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00050235
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 154, 154/1, 413.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - prosti preudarek - arbitrarnost sojenja - varstvo koristi otroka - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - socialno stanje - brezplačna pravna pomoč
Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine. Odločitev ne sme biti stihijska in arbitrarna. Sodišče ima pri stroškovni odločitvi v zakonskih in družinskih postopkih na voljo celotno paleto možnih stroškovnih odločitev, lahko jih prisodi v celoti eni ali drugi stranki, odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške, ali pa stroške razporedi med stranki v poljubnem deležu oziroma odstotku.
Brezplačna pravna pomoč krije zgolj strankine lastne stroške postopka, nima pa socialno stanje nikakršnega vpliva na obveznost stranke, da povrne stroške postopka nasprotni stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00051134
ZPP člen 205, 207, 208, 333, 343, 363, 366. ZD člen 9.
zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - legitimacija za vložitev pritožbe - dediči stranke - odpoved dediščini - oseba, ki ni dedič - kaduciteta - univerzalno pravno nasledstvo - dedovanje države - prekinitev in nadaljevanje postopka - pravni naslednik - pravilno vročanje - rok za pritožbo
Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je taka pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči .
Žena pokojnega toženca se je (skupaj z obema otrokoma) dedovanju odpovedala, zapuščina pa je na podlagi 9. člena ZD postala last Republike Slovenije. Pritožba, ki jo je vložila zoper sklep o zavrženju ugovora, je zato nedovoljena.
Sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku povsem spregledalo, da je s smrtjo toženca, ki ga ni zastopal pooblaščenec, prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu in bi zato moralo postopati tako kot to določa 205., 207. in 208. člen ZPP, ne pa izpodbijani sklep vročati osebi, ki niti ni dedič pok. toženca. Zaradi takega (napačnega) ravnanja, rok za pritožbo, ki ga ima na voljo tožena stranka, sploh še ni začel teči.
beseda strank - kršitev določb pravdnega postopka - pogodba o delu - skrita napaka
Ker iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja, da je katera izmed pravdnih strank priglasila zahtevo po zaključni besedi, te sodišče prve stopnje tožeči stranki posledično tudi ni moglo onemogočiti. Iz določbe prvega odstavka 291. člena ZPP namreč izhaja, da sodišče strankama (le) omogoči zaključno besedo, ne pa da jo je dolžno od njiju dobiti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati, da je v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 291. člena ZPP.